(1)
Kmetijsko gospodarstvo, ki uporablja kupljena ali izven lastnega kmetijskega gospodarstva pridobljena živinska ali druga organska gnojila, mora količino kupljenega ali izven lastnega kmetijskega gospodarstva pridobljenega gnojila izkazati na obrazcu iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(2)
Kmetijsko gospodarstvo, ki uporablja digestat, mora k obrazcu iz prejšnjega odstavka priložiti tudi dokazilo o vsebnosti dušika v prejetem gnojilu v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, iz katerega je razviden delež dušika iz živinskih gnojil. Delež dušika iz živinskih gnojil v digestatu se izračuna na ravni bioplinske naprave v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(3)
Kmetijsko gospodarstvo, ki uporablja bioplinsko gnojevko, mora k obrazcu iz prvega odstavka tega člena priložiti dokazilo o vsebnosti dušika v prejetem gnojilu, iz katerega je razviden delež dušika iz živinskih gnojil. Vsebnost dušika v bioplinski gnojevki mora biti določena vsaj enkrat letno v času pred njenim razvažanjem na kmetijska zemljišča. Analiza vsebnosti dušika mora biti opravljena v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. Če se ostanek proizvodnje bioplina ločuje na trdno in tekočo fazo, se analiza dušika opravi ločeno za vsako fazo. Delež dušika iz živinskih gnojil v bioplinski gnojevki se izračuna na ravni bioplinske naprave v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(4)
Delež dušika iz živinskih gnojil v digestatu ali bioplinski gnojevki se izračuna po naslednji enačbi:
(5)
Letna količina skupnega dušika v digestatu ali bioplinski gnojevki se izračuna kot produkt med skupno letno količino digestata ali bioplinske gnojevke, izražene v m3, in vsebnostjo dušika v digestatu ali bioplinski gnojevki, ki je določena v drugem in tretjem odstavku tega člena ter izražena v kg N/m3. Letna količina dušika, ki pride na bioplinsko napravo z živinskimi gnojili, se izračuna kot vsota dušika, ki ga bioplinska naprava pridobi na lastnem kmetijskem gospodarstvu in od drugih kmetijskih gospodarstev, v skladu z določbami drugega odstavka 5. člena in drugega odstavka 6. člena te uredbe.
(6)
Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena kmetijsko gospodarstvo ni dolžno zagotavljati dokazil o vsebnosti dušika v bioplinski gnojevki in o deležu dušika iz živinskih gnojil v njej, če bioplinska naprava v okviru kmetijskega gospodarstva deluje tako, da za proizvodnjo bioplina uporablja izključno substrate, pridelane na lastnem kmetijskem gospodarstvu, in na lastnem kmetijskem gospodarstvu porabi tudi vso bioplinsko gnojevko.
(7)
Dokazila o oddaji ali prejemu živinskih in drugih organskih gnojil ter dokazila o vsebnosti dušika v prejetem gnojilu morajo zavezanci iz 4. člena te uredbe hraniti najmanj pet let.'.