Najnižja pokojnina se odmeri od najnižje pokojninske osnove, ki jo vsako leto določi skupnost.
Najnižja pokojninska osnova ne more biti nižja od 65% poprečnega nominalnega osebnega dohodka vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji, doseženega v preteklem letu.
Pravice do najnižje pokojnine nimajo zavarovanci iz tretjega odstavka 10. člena in 11. člena tega zakona.
Pravice do najnižje pokojnine nimajo zavarovanci iz 9. člena, drugega odstavka 10. člena in 13. člena tega zakona, ki niso bili v obdobju, iz katerega se štejejo osebni dohodki za izračun pokojninske osnove, najmanj 15 let zavarovani od osnove, ki ni bila nižja od mesečnega zneska najnižje pokojninske osnove oziroma najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
V obdobje 15 let se štejejo tudi obdobja prebita v delovnem razmerju in v zavarovanju na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti pred 1. 1. 1984.
Dokler ni izpolnjena dolžina obdobja zavarovanja iz četrtega odstavka tega člena, zavarovanec pridobi pravico do najnižje pokojnine, če je bil zavarovan po eni od najnižjih osnov, ki zagotavlja pravico do najnižje pokojnine, od 1. 1. 1984 oziroma od vstopa v zavarovanje do uveljavitve pravice pokojnine.
Ne glede na določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena, se pokojnina ne more odmeriti v znesku, nižjem od 35% najnižje pokojninske osnove.