(1)
Imetnik stanovanjske pravice lahko zamenja svoje stanovanje za stanovanje drugega imetnika stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini.
(2)
Z zamenjavo pridobi imetnik stanovanjske pravice na stanovanju, ki ga je dobil v zamenjavo, stanovanjsko pravico.
(3)
Zamenjava stanovanj ni dovoljena:
1.
če je katero od stanovanj, ki se naj zamenja, v hiši, ki se mora po odločbi pristojnega organa podreti;
2.
če je tako stanovanje v hiši, za katero je vložena zahteva za razlastitev;
3.
če je imetniku stanovanjske pravice odpovedano stanovanjsko razmerje, dokler ni odpoved umaknjena ali pa zavrnjena s pravnomočno sodno odločbo;
4.
če gre za navidezno zamenjavo.
(4)
Uporabniki stanovanj lahko nasprotujejo zamenjavi, če bi se z njo bistveno poslabšale njihove stanovanjske razmere.
(5)
Za navidezno zamenjavo stanovanj se šteje zlasti, če eden izmed imetnikov stanovanjske pravice dejansko ne izvrši zamenjave, če po izvršeni zamenjavi brez opravičenih razlogov ne uporablja stanovanja najmanj šest mesecev, če eden izmed imetnikov stanovanjske pravice, ki zamenjuje to stanovanje, gradi hišo ali ima sklenjeno kupno pogodbo za stanovanje.