(1)
Delavci, delovni ljudje in občani z lastnimi sredstvi, na podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi ter na podlagi vzajemnosti in solidarnosti pridobijo stanovanjsko pravico na stanovanju, ki je družbena lastnina.
(2)
Stanovanjska pravica zagotavlja delavcem, delovnim ljudem in občanom (v nadaljnjem besedilu: imetnikom stanovanjske pravice), da pod pogoji, ki jih določa ta zakon, trajno uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini za zadovoljevanje osebnih in družinskih stanovanjskih potreb.
(3)
Stanovanjska pravica lahko preneha samo v primerih in na način, kot to določa zakon.