(1)
Če je stanovanjska pogodba sklenjena za določen čas, preneha stanovanjsko razmerje s potekom časa za katerega je bila sklenjena.
(2)
Če po preteku časa, za katerega je bila sklenjena stanovanjska pogodba, stanovanje ni izpraznjeno, lahko vloži stanodajalec v šestdesetih dneh tožbo pri rednem sodišču za izpraznitev stanovanja. Če tožba ni vložena v tem roku, se šteje, da je stanovanjsko razmerje obnovljeno za nedoločen čas.
(3)
Ob prisilni izselitvi ne pripadajo imetniku pravice do uporabe stanovanja niti najpotrebnejši prostori. Prisilne izselitve pa ni mogoče izvršiti v primerih iz tretjega odstavka 66. člena tega zakona.