(1)
Če se stanovalec izseli, stanodajalec ne sme oddati novemu sostanovalcu prostorov, ki jih je uporabljal sostanovalec, ki se je izselil. V takem primeru je dolžan oddati stanodajalec izpraznjene stanovanjske prostore sostanovalcu, ki je ostal v stanovanju.
(2)
Če z oddajo stanovanjskih prostorov po prejšnjem odstavku stanovanje ne bi bilo smotrno izkoriščeno, sme stanodajalec sostanovalcu odpovedati stanovanjsko razmerje, če mu preskrbi drugo stanovanje, primerno tistemu delu stanovanja, ki ga je uporabljal kot sostanovalec.
(3)
Če ostane po izselitvi enega sostanovalca v stanovanju dvoje ali več sostanovalcev, odloči stanodajalec, kako se razdelijo izpraznjeni prostori, upoštevajoč pri tem stanovanjske potrebe posameznih sostanovalcev, če se o tem niso sporazumeli sostanovalci sami.
(4)
Lastnik družinske stanovanjske hiše ali lastnik stanovanja kot posameznega dela stavbe, ki ni imetnik stanovanjske pravice na drugem stanovanju, ima pravico vseliti se v prostore, ki so ostali prazni z izselitvijo sostanovalca ali več sostanovalcev.