(1)
Stanovanjsko razmerje preneha, če so imetnik stanovanjske pravice in uporabniki stanovanja nehali uporabljati stanovanje in brez presledka več kot šest mesecev niso več stanovali v njem, ne glede na to ali so bili takrat v državi ali v tujini, ali če je stanovanje v celoti oddano podstanovalcem, ali če stanovanje uporablja oseba, ki po tem zakonu ni uporabnik stanovanja.
(2)
V primerih iz prejšnjega odstavka ne pripadajo tistemu, ki se mu nalaga izpraznitev stanovanja niti najpotrebnejši prostori.
(3)
Iz razlogov prvega odstavka tega člena stanovanjsko razmerje preneha:
1.
če je imetnik stanovanjske pravice vpoklican v Jugoslovansko ljudsko armado;
2.
če je imetnik stanovanjske pravice na zdravljenju;
3.
če imetnik stanovanjske pravice v skladu s samoupravnim splošnim aktom stanodajalca odda v uporabo prazno ali delno opremljeno stanovanje drugemu za čas, dokler stanovanje sam ne uporablja;
4.
če je imetnik stanovanjske pravice, ki je v delovnem razmerju v organizaciji združenega dela, državnem organu ali družbenopolitični organizaciji, moral zaradi premestitve nastopiti delo v drugem kraju v državi, dokler v tem drugem kraju ne pridobi primernega stanovanja;
5.
če imetnik stanovanjske pravice uporablja za začasno prebivanje prostore iz druge točke drugega odstavka 4. člena in 39. člena tega zakona.