(1)
Imetniku stanovanjske pravice ni mogoče odpovedati stanovanjskega razmerja zato, ker ni plačal stanarine in drugih obveznosti po predpisih o stanovanjskem gospodarstvu za tisti čas, ko je bil začasno brezposlen in ima pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ali iz kakšnega podobnega opravičenega vzroka, če je za ta čas plačal stanarino in druge obveznosti sorazmerno denarnemu nadomestilu in drugim dohodkom.
(2)
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo, če zmorejo drugi uporabniki stanovanja plačilo stanarine in drugih obveznosti.
(3)
Neporavnane obveznosti iz prvega odstavka mora imetnik stanovanjske pravice poravnati, ko se zaposli, najpozneje pa v roku trikrat daljšem od časa, kolikor je bil brez posla.