(1)
V primeru smrti imetnika pravice do uporabe stanovanja, ki je sklenil stanovanjsko pogodbo z lastnikom družinske stanovanjske hiše ali stanovanja kot posameznega dela stavbe za nedoločen čas, kakor tudi v primeru, da ta trajno ne uporablja stanovanja, obdržijo pravico do uporabe stanovanja njegov zakonec, ali oseba katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z imetnikom stanovanjske pravice ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza, njuni starši, posvojitelji ter otroci in posvojenci, dokler so jih starši dolžni preživljati.
(2)
Če lastnik družinske stanovanjske hiše ali stanovanja kot posameznega dela stavbe meni, da nihče od tistih, ki so ostali v stanovanju, ko je imetnik pravice do uporabe stanovanja umrl ali trajno nehal uporabljati stanovanje, nima pravice do nadaljnje uporabe stanovanja, lahko zahteva v roku enega leta po smrti imetnika pravice do uporabe stanovanja, ali ko ta trajno neha uporabljati stanovanje, s tožbo pri rednem sodišču izselitev vseh, ki so ostali v stanovanju.