(1)
Če se kdo vseli v stanovanje v nasprotju z določbami tega zakona, izda stanovanjski organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo prizadetega odločbo o izpraznitvi stanovanja.
(2)
Zoper odločbo o izpraznitvi stanovanja je v treh dneh od njene vročitve dovoljena pritožba. Vložena pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
(3)
Odločbo iz prvega odstavka tega člena ni mogoče izdati, če sta pretekli dve leti od vselitve v stanovanje.
(4)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko stanodajalec oz. prizadeti zahteva v roku iz prejšnjega odstavka s predlogom pri sodišču združenega dela oziroma tožbo pri rednem sodišču izpraznitev stanovanja. Predloga oziroma tožbe ne more vložiti tisti, ki je predlagal uvedbo upravnega postopka. Prav tako ne more predlagati uvedbe upravnega postopka tisti, ki je vložil predlog oziroma tožbo pri sodišču.
(5)
Ob prisilni izvršitvi odločbe iz prvega oziroma četrtega odstavka tega člena ne pripadajo tistemu, ki je izseljen, niti najpotrebnejši prostori.
(6)
Kdor se je vselil v stanovanje v nasprotju z določbami tega zakona, trpi vso škodo in stroške, ki so bili povzročeni v zvezi z njegovo nezakonito vselitvijo.