(1)
Uporabniki, ki skupaj z imetnikom stanovanjske pravice stanujejo v stanovanju, imajo pravico, ob pogojih iz tega zakona, neovirano osebno uporabljati stanovanje.
(2)
Uporabniki stanovanja imajo pravico iz prejšnjega odstavka tudi po smrti imetnika stanovanjske pravice.
(3)
Če uporabniki stanovanja uporabljajo stanovanje tudi po smrti imetnika stanovanjske pravice, pa ni pogojev za prenos stanovanjske pravice po določbah 16. člena tega zakona, določi imetnika stanovanjske pravice stanodajalec na predlog uporabnikov.
(4)
Če uporabniki ne predlagajo imetnika stanovanjske pravice v tridesetih dneh po smrti imetnika stanovanjske pravice, določi stanodajalec izmed njih imetnika stanovanjske pravice potem, ko dobi mnenje pristojnega organa skupnosti socialnega skrbstva.
(5)
Če stanodajalec meni, da nihče od tistih, ki so ostali v stanovanju, ko je imetnik stanovanjske pravice umrl, ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev stanovanjske pravice, lahko zahteva v roku dveh let po smrti imetnika stanovanjske pravice s predlogom pri sodišču združenega dela izselitev vseh, ki so ostali v stanovanju.