(1)
Za stanovanje po tem zakonu se šteje skupina prostorov, namenjenih za stanovanje, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben vhod.
(2)
Za stanovanje po tem zakonu se ne štejejo:
1.
prostori za začasno prebivanje (začasna delavska stanovanja na stavbiščih, prostori v provizoričnih objektih in podobno);
2.
prostori v stavbi, zgrajeni za nastanitev posameznikov (samski domovi, dijaški in študentski domovi, domovi za ostarele občane in podobno);
3.
prostori, ki so v skladu z zakonom opredeljeni kot prostori, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek ali oddih.