(1)
Nihče ne sme brez dovoljenja stanovanjskega organa in soglasja hišnega sveta preurejati podstrešnih, kletnih in drugih skupnih prostorov v stanovanjski hiši v družbeni lastnini.
(2)
Hišni svet lahko odkloni soglasje za preureditev iz prejšnjega odstavka v primeru, če se s tem zmanjša vrednost stanovanjske hiše ali če se poslabšajo pogoji bivanja v hiši ali če bi preureditev povzročila večje stroške vzdrževanja skupnih delov in naprav v hiši.
(3)
Imetniki stanovanjske pravice in lastniki stanovanja, kot posameznega dela stavbe se ne morejo upirati preureditvam podstrešnih, kletnih in drugih skupnih prostorov v stavbi, ki je v družbeni lastnini, če se z njimi znatno ne poslabšajo pogoji bivanja v stavbi. Imetnik stanovanjske pravice oziroma lastnik stanovanja kot posameznega dela stavbe lahko zahteva, naj redno sodišče v nepravdnem postopku izda sklep, s katerim ugotovi, da bi se s preureditvijo znatno poslabšali pogoji bivanja v hiši. S tem sklepom sodišče razveljavi soglasje hišnega sveta, če je bilo to že dano.
(4)
V primeru, da hišni svet ne da soglasja za preureditev podstrešnih, kletnih in drugih prostorov, lahko zahteva tisti, ki ima na preureditvi interes, da redno sodišče v nepravdnem postopku izda sklep, ki nadomesti soglasje hišnega sveta.
(5)
Dovoljenje stanovanjskega organa in soglasje hišnega sveta ni potrebno v primerih, ko se izvaja prenova stanovanj in stanovanjskih hiš v skladu s sprejetimi programi prenove na podlagi planskih aktov stanovanjske skupnosti.
(6)
Medsebojna razmerja v zvezi s preureditvijo določijo investitor, stanovanjska skupnost in skupnost stanovalcev s pogodbo.
(7)
Če se podstrešni, kletni in drugi prostori preuredijo v stanovanje ali poslovne prostore, izgubijo imetniki stanovanjske pravice in lastniki stanovanj kot posamezniki delov stavbe pravico do souporabe skupnih prostorov.
(8)
Lastniki stanovanj kot posameznih delov stavbe imajo zaradi preureditve podstrešnih, kletnih in drugih skupnih prostorov in v zvezi z izgubo pravice do souporabe skupnih prostorov, pravico do primerne odškodnine. Odškodnino določi v primeru spora redno sodišče v nepravdnem postopku.