(1)
Imetnik stanovanjske pravice, ki trajno neha uporabljati stanovanje, izgubi stanovanjsko pravico. Šteje se, da je imetnik stanovanjske pravice trajno nehal uporabljati stanovanje, če ga ne uporablja več kot šest mesecev.
(2)
Uporabniki stanovanja, ki so najmanj dve leti živeli z imetnikom stanovanjske pravice, preden je nehal uporabljati stanovanje, obdržijo pravico uporabljati stanovanje. Rok dveh let se ne nanaša na mladoletne uporabnike stanovanja.
(3)
Za določitev novega imetnika stanovanjske pravice veljajo v primerih iz prejšnjega odstavka določbe četrtega in petega odstavka prejšnjega člena.
(4)
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo v primeru, če je imetnik stanovanjske pravice trajno nehal uporabljati stanovanje na podlagi odpovedi stanovanjskega razmerja ali na podlagi pogodbe o zamenjavi stanovanja, kakor tudi v primeru, če je bilo imetniku stanovanjske pravice v skladu s samoupravnimi splošnimi akti stanodajalca dodeljeno drugo primerno stanovanje zanj in druge uporabnike ali če je imetnik stanovanjske pravice zgradil ali kupil družinsko stanovanjsko hišo oziroma stanovanje in se vanj vselil, če je to stanovanje primerno zanj in za druge uporabnike stanovanja.