Ta vsebina je neaktualna
13. člen
(prostorske ureditve in objekti, za katere je javni natečaj obvezen)
(1)
Javni natečaj je obvezen za prostorske ureditve območij, katerih strokovne rešitve se niso pridobile z izdelavo najmanj dveh ali več variantnih rešitev in za prostorske ureditve območij, ki jih obravnava lokacijski načrt, vendar samo, če je z njim predviden objekt oziroma so predvideni objekti, za katere je javni natečaj obvezen.
(2)
Javni natečaj je obvezen za naslednje objekte:
1.
za katere tako določa prostorski akt, vendar samo, če je z njim določena prostorska ureditev, namenjena ureditvi oziroma gradnji:
–
javne površine, zaradi katere bi se bistveno spremenil izgled naselja ali krajine;
–
večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, ki se naj bi gradila ob javni površini ali zaradi katere bi se bistveno spremenil izgled naselja ali krajine;
–
mostu, viadukta oziroma drugega premostitvenega gradbenega inženirskega objekta javne ceste in železnice, zaradi katerega bi se bistveno spremenil izgled naselja ali krajine;
2.
za katere tako določa poseben zakon ali predpis, izdan na podlagi takega zakona;
3.
katerih investitor je država ali lokalna skupnost, vendar samo, če skupna vrednost gradbenih, inštalacijskih in zaključnih del:
–
pri predvideni ureditvi parka, uličnega prostora, trga in druge podobne javne površine presega 100,000.000 tolarjev;
–
pri predvideni gradnji večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, presega 300,000.000 tolarjev;
–
pri predvideni gradnji mostu, viadukta oziroma drugega premostitvenega gradbenega inženirskega objekta javne ceste in železnice presega vrednost, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
(3)
Šteje se, da se bistveno spremeni izgled naselja oziroma krajine:
1.
v primeru javnih površin iz prve alinee 1. točke prejšnjega odstavka:
–
če je občinska javna cesta kategorizirana kot zbirna cesta oziroma je taka cesta predvidena z občinskim lokacijskim načrtom in je njena dolžina 1 km ali več;
–
če je trg osrednji trg naselja oziroma mesta in meri njegova površina 3 ha ali več oziroma je tak trg z občinskim lokacijskim načrtom namenjen osrednjemu trgu naselja oziroma mesta;
–
če je na kateremkoli trgu, katerega površina meri 3 ha ali več, predvidena postavitev spomenika oziroma je z občinskim lokacijskim načrtom predviden tak trg ali predvidena ureditev takega trga, na katerem spomenik že stoji;
–
če je površina parka, zelenice, arboretuma, rekreacijske oziroma druge podobne javne površine 5 ha ali več oziroma je z občinskim lokacijskim načrtom predvideno, da naj bi se uredila taka javna površina s tako površino;
–
če naj bi se uredilo naravno kopališče ob morski obali ali obali površinske vode 1. reda v dolžini 200 m ali več;
2.
v primeru stavb iz druge alinee 1. točke prejšnjega odstavka:
–
če naj bi znašala višina nameravane večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene ali nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, merjeno od terena do kapi, 10 m ali več, njena dolžina pa naj bi znašala 50 m ali več;
–
če naj bi se katerakoli stavba iz prejšnje alinee gradila neposredno ob katerikoli javni površini iz prejšnje točke;
–
če naj bi bila katerakoli stavba iz prve alinee te točke zgrajena kot stolpnica oziroma bi imela taka stavba 10 nadstropij ali več;
3.
v primeru gradbenih inženirskih objektov iz tretje alinee 1. točke prejšnjega odstavka:
–
če naj bi bil most, namenjen za cestni, železniški ali peš oziroma kolesarski promet, zgrajen čez površinsko vodo 1. reda;
–
če naj bi bila dolžina kakršnegakoli viadukta 100 m ali več ali če naj bi bil najvišji steber viadukta ali mostu 10 m ali več nad terenom;
–
če naj bi bila dolžina vzpenjače ali nihalne žičnice 1 km ali več;
–
če naj bi bila višina zemeljske ali betonske pregrade višja od 15 m ali če naj bi bila dolžina krone 100 m ali več, višina pregrade pa višja od 10 m;
–
če naj bi se gradil kakršenkoli jezovni objekt na tekoči površinski vodi 1. reda;
–
če naj bi se na morju ali jezeru, ki je uvrščen med površinske vode 1. reda, zgradil umetni otok ali novo pristanišče, namenjeno za javni promet ali za posebne namene oziroma naj bi se tako obstoječe pristanišče dogradilo z več kot enim pomolom, katerega dolžina naj bi bila 50 m ali več.
(4)
Za večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi iz druge alinee 1. točke drugega odstavka tega člena se štejejo stavbe, določene s predpisi, ki določajo zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.
(5)
Skupna vrednost gradbenih, inštalacijskih in zaključnih del nameravane ureditve oziroma gradnje iz 3. točke drugega odstavka tega člena se določi kot ocenitev njegove investicijske vrednosti. Ta ocenitev se v skladu s predpisi, ki urejajo enotno metodologijo za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, določi z dokumentom identifikacije investicijskega projekta.