|
26. Na kmetijskih površinah ni očitnih sledi zaradi neprimerne uporabe mehanizacije.
|
|
Žetveni ostanki na ornih strniščih se ne smejo kuriti.
|
|
Na vseh območjih Natura (območja iz Poglavja 1 Priloge 2 k Uredbi o posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000 – ptice)) z varstvenimi cilji ohraniti sedanji obseg ali povečati obseg trajnih travnikov, kot so določeni v 9. členu te uredbe, ali ohraniti obstoječe razmerje med gozdnimi in travniškimi površinami, ali ohraniti obstoječe ekološke značilnosti ekstenzivno obdelovanih travišč, pri čemer za vse zavezance iz 3. člena te uredbe, ki imajo v obdelavi (lasti ali zakupu) travniške površine velja, da deleža teh površin ne smejo zmanjšati na račun površin v zaraščanju.
|
|
Na vseh območjih Natura 2000 – ptice z varstvenim ciljem ohraniti sedanji delež ekstenzivnih sadovnjakov (če ne izpolnjuje prve in druge alineje tretjega odstavka 25. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev), pri čemer za vse zavezance iz 3. člena te uredbe, ki imajo v obdelavi (lasti ali zakupu) take sadovnjake velja, da se površine ne smejo zmanjšati na račun površin v zaraščanju.
|
|
Na vseh območjih Natura (območja iz Poglavja 1 Priloge 2 k Uredbi o posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000 – habitati)) z varstvenimi cilji ohraniti sedanji obseg ali povečati obseg trajnih travnikov, kot so določeni v 9. členu te uredbe, ali ohraniti obstoječe razmerje med gozdnimi in travniškimi površinami, ali ohraniti obstoječe ekološke značilnosti ekstenzivno obdelovanih travišč, pri čemer za vse zavezance iz 3. člena te uredbe, ki imajo v obdelavi (lasti ali najemu) travniške površine velja, da deleža teh površin ne smejo zmanjšati na račun površin v zaraščanju.
|
|
Tehnike obdelave zemljišča morajo omogočati normalno uspevanje habitatov – travnikov. Agresivne tehnike košnje in/ali mulčenja, ki poškodujejo travno rušo niso dovoljene.
|
|
Tujerodne vrste z invazivnim potencialom se redno odstranjuje.
|
Kmetje morajo na celotnem kmetijskem gospodarstvu obstoječe sestoje tujerodnih vrst z invazivnim potencialom odstranjevati s puljenjem, košnjo in pašo ali na druge načine preprečevati njihovo širjenje. Seznam tujerodnih vrst z invazivnim potencialom, na katere se zahteva nanaša:
– rudbekija/deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata)
– kanadska zlata rozga (Solidago canadensis)
– orjaška zlata rozga (Solidago gigantea)
– enoletna suholetnica (Erigeron annuus)
– ambrozija/pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisifolia), s katero se ravna v skladu z Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, št. 63/10)
|
35. Na kmetijskih površinah ni tujerodnih vrst z invazivnim potencialom.
|
|
Prepoved rezanja žive meje in sekanja dreves v času razmnoževanja in vzreje mladičev pri ptičih.
|
Ozaveščen gospodar ne posega v mejice in drevesa v času gnezdenja ptic, saj s tem prispeva k raznovrstnosti živalskih vrst v svojem okolju, ne dela nepotrebne škode in ohranja zavetje vrstam, ki uničujejo škodljivce na njegovih površinah.
|
36. Izkrčitev in obrezovanje ter redčenje mejic in dreves ni dovoljeno v času od 1. marca, oziroma v primeru, da še niso olistana, od olistanja mejic ali dreves do 1. avgusta.
|
3
|
|
46. Nosilec živilske dejavnosti vodi in hrani evidence/dokumente:
– dnevnik veterinarskih posegov,
– izsledke vseh laboratorijskih preiskav vzorcev, odvzetih živalim, ali drugih vzorcev, odvzetih za diagnostične namene,
– zapisnike in poročila o preverjanjih, opravljenih na živalih ali proizvodih živalskega izvora,
– vrsti in izvoru krme, ki jo dajejo živalim.
|
3
|
||
|
47. Nosilec živilske dejavnosti vodi in hrani evidence/dokumente o:
– kakršni koli uporabi fitofarmacevtskih sredstev in biocidov,
– izsledkih vseh analiz, pomembnih za zdravje ljudi, opravljenih na rastlinam odvzetih vzorcih ali na drugih vzorcih, odvzetih za diagnostične namene.
|
3
|
||
|
53. Nosilec dejavnosti poslovanja s krmo upošteva izsledke vseh laboratorijskih preiskav vzorcev iz primarnih proizvodov ali drugih vzorcev, ki so pomembni za varnost krme.
|
3
|
||
|
54. Nosilec dejavnosti poslovanja s krmo vodi in hrani evidence/dokumente o:
– morebitni uporabi proizvodov za zaščito rastlin in biocidov,
– uporabi gensko spremenjenih semen,
– viru in količini vseh surovin za krmo ter namembnem kraju in količini vse proizvedene krme.
|
3
|
||
|
58. Nosilec živilske dejavnosti in/ali nosilec dejavnosti poslovanja s krmo razpolaga s podatki o izvoru rejnih živali in vseh snovi, ki jih uporablja pri proizvodnji živil, viru in količini vseh surovin za krmo ter s podatki, komu je dobavil živila ali krmo.
|
3
|
|
do vključno 10 živali na KMG
1
do vključno 20 % neoznačenih živali oziroma ena neoznačena žival,
11 ali več živali na KMG
1
do vključno 10 % neoznačenih živali
|
3
več kot 20 % do vključno 50 % neoznačenih živali oziroma več kot ena neoznačena žival,
3
več kot 10 % do vključno 30 % neoznačenih živali
|
5
več kot 50 % neoznačenih živali oziroma več kot ena neoznačena žival,
5
več kot 30 % neoznačenih živali
|
|
(MK)
do vključno 7 zamujenih dni
1
več kot 7 do vključno 60 zamujenih dni
|
3
več kot 60 zamujenih dni
|
|
do vključno 3 živali na KMG
1
do vključno 50 % neoznačenih živali oziroma do vključno ena neoznačena živali
4 živali ali več na KMG
1
do vključno 5 % neoznačenih živali oziroma do vključno ena neoznačena žival
|
3
več kot 50 % neoznačenih živali oziroma več kot ena neoznačena žival
3
več kot 5 % do vključno 30 % neoznačenih živali oziroma več kot ena neoznačena žival
|
5
več kot 30 % neoznačenih živali
|
|
do vključno 10 živali na KMG
(MK)
do vključno 20 % nepopolno označenih živali oziroma do vključno ena nepopolno označena žival
1
več kot 20 % nepopolno označenih živali oziroma več kot ena nepopolno označena žival
11 živali ali več na KMG
(MK)
do vključno 10 % nepopolno označenih živali
1
več kot 10 % do vključno 20 % nepopolno označenih živali
|
3
več kot 20 % do vključno 50 % nepopolno označenih živali
|
5
več kot 50 % nepopolno označenih živali
|
|
(MK)
do vključno 7 zamujenih dni
1
do vključno 25 % kršitev nad 7 do vključno 60 zamujenih dni
|
3
več kot 25 % kršitev nad 7 do vključno 60 zamujenih dni in/ali do vključno 25 % kršitev nad 60 dni in/ali do vključno 2 premika, ki sta evidentirana kot nepravilnost
|
5
več kot 25 % kršitev nad 60 zamujenih dni in/ali več kot 2 premika, ki sta evidentirana kot nepravilnost
|
|
do vključno 10 živali na KMG
1
do vključno 20 %, neoznačenih žival oziroma do vključno ena neoznačena žival.
11 ali več živali na KMG
1
do vključno 10 % neoznačenih živali
|
3
več kot 20 % do vključno 50 % neoznačenih živali oziroma več kot ena neoznačena žival.
3
več kot 10 % do vključno 30 % neoznačenih živali
|
5
več kot 50 % neoznačenih živali oziroma več kot ena neoznačena žival.
5
več kot 30 % neoznačenih živali
|
|
(MK)
do vključno 7 zamujenih dni
1
več kot 7 do vključno 60 zamujenih dni
|
3
več kot 60 zamujenih dni
|
|
3
|
|
112. Oprema za napajanje in krmljenje je oblikovana, grajena, nameščena in vzdrževana tako, da je onesnaženje vode in krme čim manjše in do so možnosti poškodb zaradi prerivanja za vodo in krmo med teleti čim manjše.
|
3
|
||
|
113. Vsem teletom, mlajšim od dveh tednov, je zagotovljen nastil.
|
3
|
||
|
114. Teletom je treba zagotoviti ustrezno prehrano, primerno njihovi starosti, telesni teži ter etološkim in fiziološkim potrebam.
Krma za teleta mora vsebovati dovolj železa, ki zagotavlja povprečno stopnjo krvnega hemoglobina najmanj 4,5 mmol/l.
Teleta od drugega tedna starosti imajo na razpolago dovolj strukturne krme glede na starost, težo ter etološke in fiziološke potrebe.
Teletom je prepovedano natikati nagobčnike.
|
3
|
||
|
117. Vsako tele prejme kolostrum čim prej po rojstvu, vsekakor pa v prvih šestih urah življenja.
|
3
|
|
139. (MK) Svinje in mladice imajo v tednu pred prasitvijo na voljo material (slamo) za gradnjo gnezda, razen če uporabe materiala ne dopušča način reje (sistem preluknjanih tal in sistem odgnojevanja).
|
|
140. Za brejo svinjo ali mladico v porodnem boksu je dovolj prostora, da se omogoči nemotena prasitev ali pomoč pri prasitvi. V prasitvenih boksih je pujskom zagotovljena možnost umika.
|
|
156. Vse živali morajo imeti dostop do primernega vodnega vira ali pa jim mora biti omogočen dostop do napajanja na drug način.
|
3
|
||
|
157. Oprema za krmljenje in napajanje mora biti načrtovana, zgrajena in nameščena tako, da so možnost kontaminacije vode in krme in poškodbe zaradi prerivanja za vodo in krmo med živalmi čim manjše.
|
3
|