Pravilnik o preverjanju usposobljenosti delavnic za vzdrževanje železniških vozil

Namen presoje je ugotoviti, ali vlagatelj izpolnjuje vse pogoje, tehnično opremljenost in usposobljenost za pridobitev pooblastila, glede na veljavno zakonodajo.

Da bi varnostni organ lahko pridobil podrobne podatke o izpolnjevanju zahtev za usposobljenost vlagatelja, načrtuje presojo pri vlagatelju in na lokacijah, kjer se izvajajo postopki, ki so predmet želenega obsega ugotavljanja usposobljenosti. Presoja obsega vse aktivnosti, ki jih zahteva ta pravilnik, tako da se presojevalci prepričajo, da vlagatelj izpolnjuje zahteve za izdajo pooblastila o usposobljenosti na vseh področjih želenega obsega ugotavljanja usposobljenosti, za vse postopke in na vseh lokacijah, kjer se ti postopki izvajajo. Presojevalci si pomagajo s kontrolno listo, katere vsebina in oblika je določena v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.

Za izvedbo presoje predstojnik varnostnega organa z odločbo določi komisijo, ki je sestavljena iz vodilnega presojevalca in presojevalcev. Varnostni organ obvesti vlagatelja o sestavi komisije, predvidenem datumu obiska in predvidenem poteku presoje.

Presojevalci morajo biti seznanjeni z zakonodajo ter zahtevami tega pravilnika.

Pred vsako presojo komisija pregleda vlogo za strokovno-tehnično presojo s pripadajočo dokumentacijo vlagatelja, ki ji jo posreduje varnostni organ. Ugotovljene kritične točke upošteva ob načrtovanju dela med presojo.

Posamezne aktivnosti oziroma elementi se v splošnem pregledujejo vzorčno in ne v celoti. Pri tem je treba zagotoviti, da presojanje zajame dovolj velik in reprezentativen del vseh dejavnosti. Presojevalec, kolikor je to mogoče, potek presoje sproti prilagaja novim ugotovitvam, kar lahko včasih pomeni tudi večja odstopanja.

V primeru, da je ugotovljeno odstopanje od zahtev (neskladnost), presojevalec to odstopanje zapiše v poročilu o neskladnosti. Vsebina in oblika poročila o neskladnosti sta določeni v prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika.

Izvedbo korektivnih ukrepov za odpravo neskladnosti, ki jih je ugotovil, presojevalec praviloma ocenjuje preko poslane dokumentacije, izjav vlagatelja ali ponovnega obiska. V primeru posebno kritičnih neskladnosti, pri katerih izvedenih ukrepov za njihovo odpravo ni mogoče dokazovati z dokumentacijo, je potrebna dodatna presoja.

V postopkih ugotavljanja usposobljenosti varnostni organ uporablja presojevalce in strokovnjake, ki so lahko njegovi zunanji sodelavci. Varnostni organ zagotavlja, da presojevalci in strokovnjaki izpolnjujejo zahteve, ki zadevajo zaupnost, neodvisnost, nepristranskost in strokovno usposobljenost. Presojevalci morajo biti usposobljeni za presojo v skladu z zahtevami tega pravilnika.

Komisija izvede presojo pri vlagatelju po dogovorjenem planu presoj. Presojevalci primerno dokumentirajo tako pozitivne kot negativne ugotovitve presoje. Negativne ugotovitve predstavljajo neskladnosti oziroma odstopanja od zahtev za ugotavljanje usposobljenosti oziroma odstopanja od drugih postopkov, ki jih je opredelil vlagatelj.

Na zaključnem sestanku komisija predstavi ugotovljene neskladnosti, odgovorne osebe vlagatelja pa predlagajo korektivne ukrepe in roke, v katerih bodo posamezni ukrepi izvedeni. Vodilni presojevalec potrdi strinjanje komisije s predlogi korektivnih ukrepov in roke odprave oziroma določi korektivne ukrepe in roke odprave teh ukrepov v primeru, če se ne strinja s predlogom korektivnih ukrepov s strani vlagatelja.

Ob zaključku presoje prejme vlagatelj poročilo o presoji, ki vključuje zbirko poročil o neskladnostih, če so te ugotovljene. Vlagatelj v dogovorjenem roku pošlje komisiji dokazila o izvedbi korektivnih ukrepov.

Po odpravi vseh neskladnosti oziroma po ugotovitvi, da neskladnosti niso bile odpravljene v celotnem obsegu, pripravi komisija poročilo o presoji/odločitvi. Vsebina in oblika poročila o presoji/odločitvi je določena v prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika.

Po končani presoji komisija celotno dokumentacijo, vključno s poročilom, preda varnostnemu organu.