7. člen
(higienizacija)
(1)
Higienizacijo je treba zagotoviti v kompostarni, bioplinarni in napravi za mehansko-biološko stabilizacijo odpadkov, če se obdelujejo:
-
biološko razgradljivi odpadki, med katerimi so tudi stranski živalski proizvodi 3. kategorije,
-
leseni odpadki ali zeleni vrtni odpad in je letna zmogljivost obdelave večja od 500 t teh odpadkov,
-
drugi biološko razgradljivi odpadki iz priloge 1 te uredbe, med katerimi ni stranskih živalskih proizvodov 3. kategorije, in je letna zmogljivost obdelave več kakor 250 t teh odpadkov.
(2)
Učinkovitost higienizacije je treba ugotavljati s preiskavami o vsebnosti indikatorskega organizma v kompostu, pregnitem blatu ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkih najpozneje v dvanajstih mesecih po začetku obdelave.
(3)
Higienizacija je uspešno izvedena, če je v masi 25 g vzorca, odvzetega med ali ob zaključeni obdelavi biološko razgradljivih odpadkov, s preiskavo ugotovljena odsotnost salmonele, pri čemer mora biti n = 5, c = 0, m = 0, M = 0, kjer je:
-
n število enot, ki sestavljajo vzorec,
-
m največje število bakterij v posameznem vzorcu: rezultati preiskave so ustrezni, če število bakterij v vsaki enoti vzorca ne presega vrednosti m,
-
M največja vrednost števila bakterij: rezultati preiskave so neustrezni, če je število bakterij v eni ali več enotah vzorca enak ali večji od M, in
-
c število enot vzorca, pri katerih je število bakterij lahko med m in M: rezultati preiskave so ustrezni, če je v drugih enotah vzorca število bakterij m ali manj.
(4)
Če se kompost, pregnito blato ali stabilizirani biološko razgradljivi odpadki skladiščijo dlje kakor šest mesecev na območju naprave, je treba ugotavljati izpolnjevanje mikrobioloških zahtev tudi ob zaključku skladiščenja ali največ tri mesece pred zaključkom skladiščenja.