Zakon o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg (ZCestV)

V izjemnih primerih se lahko na cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih na gorskih območjih zaračunava pribitek k cestninam, in sicer za posamezne odseke:

kjer prihaja do hudih zastojev, ki vplivajo na prosto gibanje vozil; ali

na katerih vozila povzročajo večjo okoljsko škodo, pod pogojem, da se prihodek, ustvarjen s pribitkom, naloži v prednostne projekte evropskega pomena iz Priloge III k Odločbi št. 884/2004/ES, ki neposredno prispevajo k zmanjševanju zastojev ali okoljske škode in se nahajajo na istem koridorju kot cestni odsek, za katerega se pribitek zaračunava.

Pribitek, ki se lahko zaračunava poleg cestnin, ki so prilagojene v skladu s 14. členom tega zakona, ne sme presegati 15% ponderiranih povprečnih cestnin, izračunanih v skladu s tem zakonom, razen če se ustvarjeni prihodek naloži v čezmejne odseke prednostnih projektov evropskega pomena, ki vključujejo cestninske ceste ali cestninske cestne objekte na gorskih območjih. V tem primeru pribitek ne sme presegati 25%.

O uvedbi pribitka odloči vlada na predlog upravljavca cestninskih cest ali cestninskih cestnih objektov. Predlogu za uvedbo pribitka mora upravljavec priložiti finančne načrte glede cestninskih cest ali cestninskih cestnih objektov, na katerih se bo pribitek zaračunaval, ter analizo stroškov in koristi novih cestnih projektov.

Pred odločitvijo o pribitku ministrstvo obvesti Komisijo in obvestilu priloži dokumentacijo iz prejšnjega odstavka. Vlada lahko uvede pribitek, če mu Komisija ne nasprotuje ali ne zahteva njegove spremembe. Sklep o določitvi pribitka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zaračunavanje pribitka ne sme imeti za posledico nepravičnega obravnavanja komercialnega prometa v primerjavi z ostalimi uporabniki cest.

Pribitek se lahko zaračunava le za vnaprej določeno obdobje, pri čemer se obdobje glede pričakovanega prihodka sklada s predloženimi finančnimi načrti ter analizo stroškov in koristi.

Pribitek za nove čezmejne projekte se lahko uvede le v soglasju s pristojnimi organi držav članic Evropske unije, na katerih ozemlju ležijo cestninske ceste ali cestninski cestni objekti, ki so predmet projekta.