49. člen
(leti nad vodo)
(1)
Helikopterji so opremljeni z rešilnimi jopiči za vse osebe na helikopterju, ki jih imajo te osebe na sebi ali so zloženi na mestih, na katerih jih osebe, za uporabo katerih so namenjeni, zlahka dosežejo s svojega sedeža ali mesta, če:
1.
se uporabljajo pri letenju nad vodo v oddaljenosti od kopnega, ki presega avtorotacijsko razdaljo, ko helikopter pri odpovedi kritičnega motorja ne more zadržati vodoravnega leta, ali
2.
se uporabljajo pri letenju nad vodo v oddaljenosti od kopnega, ki presega 10 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti, ko helikopter pri odpovedi kritičnega motorja lahko zadrži vodoravni let, ali
3.
se uporabljajo pri vzletanju ali pristajanju na letališču ali vzletišču ali območju delovanja, kjer vzletna ali priletna pot poteka nad vodo.
(2)
Vsak rešilni jopič je opremljen z virom električne osvetlitve za lažje lociranje oseb.
(3)
Pilot naprave, ki se uporablja nad vodo na razdalji od kopnega, ki presega 30 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti ali 50 NM, kar od tega je manj, ugotovi tveganja za preživele iz helikopterja v primeru pristanka v sili na vodi, na podlagi katerih določi, da bo na helikopterju:
1.
oprema za oddajanje signalov v sili;
2.
dovolj rešilnih čolnov, da lahko sprejmejo vse osebe na helikopterju, in ki so zloženi tako, da omogočajo takojšnjo uporabo v sili, in
3.
reševalna oprema, ki zagotavlja sredstva za ohranjanje življenja, kot je ustrezno za predvideni let.
(4)
Pilot naprave ugotovi tveganja za preživele iz helikopterja v primeru pristanka v sili na vodi pri odločanju, ali si morajo vse osebe na helikopterju nadeti rešilni jopič iz prvega odstavka tega člena.