1. V nujnem primeru lahko pristojni organi pogodbenice prosilke zaprosijo za začasen pripor iskane osebe. Pristojni organi zaprošene pogodbenice morajo odločiti o zadevi v skladu s svojim pravom.
2. V prošnji za začasen pripor mora biti navedeno, da obstaja eden od dokumentov, omenjenih v 2.a) odstavku 12. člena in da se namerava poslati prošnja za izročitev. Navajati mora tudi, za katero kaznivo dejanje se bo izročitev zahtevala, kje in kdaj je bilo to kaznivo dejanje storjeno in mora, če je le možno, podati opis iskane osebe.
3. Prošnjo za začasen pripor je treba poslati pristojnim organom zaprošene pogodbenice, bodisi po diplomatski poti ali neposredno po pošti ali telegrafsko ali preko Interpola ali s kakršnim koli drugim sredstvom, ki omogoča pošiljanje pisnih dokazov ali ga je zaprošena pogodbenica sprejela. Organ, ki je zaprosil za izročitev, bo nemudoma obveščen, kako je bila rešena njegova prošnja.
4. Začasen pripor se sme odpraviti, če zaprošena stran v 18 dneh od pripora ni prejela prošnje za izročitev in dokumentov, omenjenih v 12. členu. V nobenem primeru pa ne sme preteči več kot 40 dni od dneva pripora. Možnost za začasno izpustitev ob katerem koli času ni izključena, toda zaprošena pogodbenica mora ukreniti vse potrebno, da prepreči pobeg iskane osebe.
5. Izpustitev ni ovira za začasen pripor in izročitev, če prošnja za izročitev prispe pozneje.