21. člen
(Splošne zahteve glede kreditnih zavarovanj)
(1)
Banka mora imeti pisno politiko kreditnih zavarovanj, ki jo odobri in najmanj enkrat letno preverja upravljalni organ. V politiki kreditnih zavarovanj banka opredeli najmanj:
-
vrste sprejemljivih kreditnih zavarovanj glede na vrsto dolžnika in posla,
-
dovoljeno razmerje med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja (LTV) za posamezno vrsto kreditnega zavarovanja,
-
potrebno dokumentacijo po posameznih vrstah kreditnih zavarovanj, ki zagotavlja pravno gotovost kreditnega zavarovanja,
-
metodologijo ocenjevanja vrednosti za posamezne vrste kreditnih zavarovanj, v kateri sta določena način in spremljava oziroma pogostost vrednotenja,
-
metodologijo za ugotavljanje stopnje korelacije med vrednostjo zavarovanja in kreditno kakovostjo dolžnika,
-
postopke in procese za pravočasno izvršljivost kreditnega zavarovanja po posameznih vrstah kreditnih zavarovanj,
-
vrste kreditnih zavarovanj, kjer je potreben fizični ogled premoženja, ki se zastavlja.
(2)
Banka mora razpolagati z vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere se ugotavlja pravna gotovost in učinkovitost upravljanja kreditnih zavarovanj. Banka mora zagotoviti:
(a)
pravno gotovost kreditnih zavarovanj z izpolnjevanjem vseh pogodbenih in zakonskih zahtev v zvezi z izvršljivostjo kreditnih zavarovanj ter
(b)
učinkovitost upravljanja kreditnih zavarovanj na podlagi sprejetih ukrepov, postopkov in politik, ki ji omogočajo pravočasno unovčljivost in primerno gotovost glede višine poplačila iz naslova uporabljenih kreditnih zavarovanj.
(3)
Banka oceni vrednost kreditnega zavarovanja na podlagi opredeljene metodologije ocenjevanja vrednosti kreditnih zavarovanj. Med trajanjem kreditnega zavarovanja banka redno spremlja njegovo vrednost in jo prilagaja na podlagi ustreznega vrednotenja ter upošteva kakršne koli predhodne obremenitve.
(4)
Banka mora nameniti posebno obravnavo kreditnim zavarovanjem, katerih vrednost je zelo spremenljiva in/ali so predmet dolgo trajajočega unovčevanja.
(5)
Banka mora zagotoviti ustrezno obravnavo in nadzor preostalega tveganja, ki izhaja iz uporabe kreditnih zavarovanj.