Pravica do odškodnine za jedrsko škodo po tem zakonu preneha, če se odškodnina ne zahteva v desetih letih od dneva, ko je nastala jedrska nesreča.
Če je bila jedrska škoda povzročena z jedrsko nesrečo v zvezi z jedrskim materialom, ki je bil med jedrsko nesrečo ukraden, izgubljen, vržen z ladje ali zapuščen, znaša rok iz prvega odstavka tega člena dvajset let od dneva tatvine, izgube, metanja z ladje ali zapustitve.
Odškodnina za jedrsko škodo se lahko zahteva v treh letih od dneva, ko je oseba, ki je utrpela takšno škodo, zvedela zanjo in za uporabnika, ki je zanjo odgovoren, s pristavkom, da se roki, določeni v prvem in drugem odstavku tega člena, ne smejo prekoračiti.
Oseba, ki je zahtevala odškodnino za jedrsko škodo v rokih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, lahko razširi odškodninski zahtevek, upoštevajoč sleherno povečanje škode, celo po preteku navedenih rokov, dokler ni izdana pravnomočna sodna odločba.