Zakon o ratifikaciji Konvencije o transferju obsojenih oseb

1. Pogodbenica mora v skladu s svojo zakonodajo dovoliti tranzit obsojene osebe čez svoje ozemlje, če to zahteva kaka druga pogodbenica, ki se je tudi sama dogovorila s kako drugo pogodbenico ali tretjo državo o transferju obsojene osebe na njeno ozemlje ali z njega.

2. Pogodbenica lahko zavrne dovolitev tranzita:

če je obsojena oseba njen državljan ali

če dejanje, za katero je bila izrečena kazen, ni kaznivo po njeni zakonodaji.

3. Zahteve za tranzit in odgovori se pošljejo na način, naveden v drugem in tretjem odstavku 5. člena.

4. Pogodbenica lahko čez svoje ozemlje dovoli tranzit obsojene osebe, ki jo je poslala kaka tretja država, če se je le-ta dogovorila s kako drugo državo podpisnico o transferju na njeno ozemlje ali z njega.

5. Pogodbenica, od katere se zahteva tranzit, sme zadržati obsojeno osebo v priporu samo toliko časa, kolikor je potrebno, da se opravi tranzit čez njeno ozemlje.

6. Pogodbenico, od katere se zahteva tranzit obsojene osebe, se lahko zaprosi, da zagotovi, da obsojena oseba ne bo kazensko preganjana ali, kot je izjemoma predvideno v gornjem odstavku, priprta ali podvržena kakršnikoli omejitvi osebne svobode na ozemlju države, od katere se zahteva tranzit, za kakršnokoli kaznivo dejanje ali kazen, izrečeno pred transferjem obsojene osebe iz države izreka kazni.

7. Zahteva za tranzit ne bo potrebna, če se transport opravi po zraku preko ozemlja države pogodbenice, pristajanje pa ni predvideno. Vendar pa lahko vsaka država z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, ob podpisu ali deponiranju ratifikacijskih listin, ob odobritvi ali pristopu, zahteva, da se jo o vsakem tranzitu čez njeno ozemlje obvesti.