TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pritožba zoper sklep Državnega zbora št. 004-03/26-7/7 z dne 10. 4. 2026 se zavrže. Začne se postopek za oceno ustavnosti 106.–109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 23/17, 29/21 in 12/24), 7. člena Zakona po poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 39/11, 48/12, 17/22, 95/24 in 10/26) in 69. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20, 92/21 in 22/25). Predlog, naj se v sklepu prikrije identiteta pritožnika, se zavrne.

Ustavno sodišče je po volji ustavodajalca prva in edina sodna instanca, ki zagotavlja sodno varstvo volilne pravice in poštenost volitev, ko gre za volitve poslancev Državnega zbora. Ustavno sodišče je volilni sodnik v volilnem sporu po volilnem dnevu pri volitvah v Državni zbor. V tem sporu mora zagotavljati polno sodno varstvo – odločati o vseh dejanskih in pravnih vprašanjih, povezanih z varstvom volilne pravice oziroma verodostojnosti ugotovitve volilnega izida. Gre za objektivno sodno varstvo volilne pravice, pri katerem mora Ustavno sodišče varovati javni interes oziroma ustavnopravne vrednote: poštenost volilnega postopka, verodostojnost volilnega izida in zaupanje državljanov v pošteno izvedbo volitev. Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ne more zagotavljati sodnega varstva izida volitev, ki bi bilo skladno z zahtevami, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave). Sklep Državnega zbora o potrditvi mandata poslankam in poslancem, poročilo Mandatno–volilne komisije o volitvah v Državni zbor in zapisnik Državne volilne komisije o ugotovitvi izida volitev v Državni zbor niso posamični akti, ki bi se pred Ustavnim sodiščem lahko izpodbijali z ustavno pritožbo. Če pritožnik ne izkaže, da je na volitvah sodeloval kot kandidat ali predstavnik liste kandidatov, ni aktivno legitimiran za vložitev pritožbe zoper odločitev Državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov ter jo Ustavno sodišče zavrže. Če pritožnik ne izkaže, da je pred vložitvijo pritožbe na Ustavno sodišče vložil pritožbo na Državni zbor, niso izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo njegove pritožbe zoper odločitev Državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov ter jo Ustavno sodišče zavrže. Pritožbo zoper odločitev Državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov, ki je vložena po izteku osemdnevnega prekluzivnega roka, Ustavno sodišče kot prepozno zavrže. Ustavno sodišče lahko v posebej utemeljenih primerih odstopi od pravila, da presojo ustavnosti zakona, na katerem temelji izpodbijana odločitev, opravi skupaj z odločitvijo o pritožbi zoper odločitev Državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov. Ko mora Ustavno sodišče za prihodnje volitve razrešiti dvome o tem, ali je sistem varstva volilne pravice po volilnem dnevu skladen z Ustavo, lahko o ustavnosti zakonske ureditve odloča, kljub temu da je predhodno že odločilo o pritožbi. Ustavno sodišče zavrne predlog za prikritje identitete, če pritožnik predlog utemelji zgolj s splošnim sklicevanjem na subjektivno bojazen pred hipotetično negativnim odzivom drugače mislečih ljudi, posameznikov na oblasti oziroma tujih subjektov, ki naj bi se vmešali v volilni postopek.