Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 × 110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica

Stebri daljnovoda se umestijo tako, da se čim bolj zmanjša njihova vidnost in da se pri tem minimalno odstrani gozdna zarast.

Pri poteku nadzemnega voda čez gozdne površine se gozd v območju državnega prostorskega načrta iz varnostnih razlogov poseka. Praviloma se poseki izvedejo v varovalnem pasu nadzemnega voda ali v širini 15 m od osi nadzemnega voda obojestransko. Na celotni trasi se za potrebe namestitve vodnikov izvede golosek v širini 3 m. Na drugih površinah se drevesna in grmovna zarast odstranita le v potrebnem obsegu in samo tam, kjer je to nujno zaradi gradnje (delovni pas) in delovanja daljnovoda. Širina gozdnih posekov je odvisna od konfiguracije terena in višine vodnikov nad terenom, od višine dreves in prečnega profila terena. Varnostna oddaljenost vodnika od kateregakoli dela drevesa je najmanj 3 m in se upošteva tudi pri sečnji, pri čemer se varnostna oddaljenost meri od neodklonjenega vodnika. Zato je, če je to potrebno, dopusten tudi posek zarasti zunaj varovalnega pasu daljnovoda. Odstrani se visokorasla zarast, ki presega zahtevano varnostno višino ali odmike, povečane za razdaljo letne rasti zarasti, obstoječa grmovna zarast pa se ohrani, če ne ovira gradnje daljnovoda. Sečnja na gozdnem robu se izvede selektivno, tako da se ohranijo vitalna srednje velika in velika drevesa ter grmovnice. Sečnja gozda mora biti izvedena strokovno. Prikaz predvidenih presek gozda je razviden iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija s prikazom gospodarske javne infrastrukture, listi št. 2.1–2.16.

Vzdolž presek se uredijo razgibani gozdni robovi z zasaditvijo avtohtonih dreves in grmovnic, da se zagotovi stabilnost sestojev; pri tem se upoštevajo naravni vzorci posamezne mikrolokacije. V prečnem prerezu se koridor skozi gozd oblikuje tako, da se pod nadzemnim vodom ohranita nižje drevje in grmičevje, proti robu poseke pa se višina zarasti postopoma dviga, tako da gozdna poseka daje vizualni vtis, da povezuje posamezne jase v gozdnem prostoru. Pri vseh zasaditvah se upoštevajo naravne danosti prostora in uporabijo avtohtone vrste, ki uspevajo v bližnji okolici. Ni dopustna zasaditev vrst, občutljivih za hrušev ožig, in zasaditev tujerodnih invazivnih vrst rastlin.

Gozd v koridorju nadzemnega voda in po potrebi tudi zunaj koridorja varovalnega pasu nadzemnega voda se vzdržuje z občasnim odstranjevanjem previsoko zrasle in nezaželene zarasti. Površine, ki se na novo zasadijo z grmovnimi vrstami, je treba v naslednjih letih negovati tako, da bujna zeliščna pionirska zarast ne onemogoči razvoja posajenih sadik. Vzdrževanje poseke poteka brez uporabe herbicidov, le z občasnim žaganjem ali sekanjem previsoko zraslih dreves.

Površine med vogalnimi temelji stebrov daljnovoda se zatravijo. Na odsekih nadzemnega voda, kjer so stebri zaradi odsotnosti ozadja vidnejši, se vpliv zmanjša tako, da se temelji stebrov ustrezno obsadijo z grmovnicami, ki zakrijejo betonske temelje stebrov in hkrati ne omejujejo dostopa do stebra. Steber SM37, na katerem se izvede prehod iz podzemnega v nadzemni vod, se obsadi tudi z višjim grmovjem.

Na območju varovalnega pasu podzemnega voda se odstrani vsa zarast, območje pa se zatravi. Na tem območju zasaditve grmovnic in drevja niso dovoljene.

Vse površine, poškodovane med gradnjo, se takoj po končani gradnji povrnejo v enako stanje in kakovost, kakor sta bila pred gradbenim posegom.

Območja selektivnega poseka zarasti v varovalnem pasu nadzemnega in podzemnega voda ter poseka zarasti zunaj varovalnega pasu nadzemnega in podzemnega voda so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija s prikazom gospodarske javne infrastrukture, listi št. 2.1–2.16.