Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 × 110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica

Območje državnega prostorskega načrta deloma poteka po kmetijskih zemljiščih. Potek po kmetijskih zemljiščih je razviden iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.

Na območju stojnih mest stebrov so kmetijska opravila, razen košnje, onemogočena.

Na območjih kmetijskih zemljišč se zagotovi varnostna višina najmanj 8 m od spodnjega vodnika glede na teren, da sta omogočena nemotena kmetijska obdelava in morebitno namakanje pod daljnovodom. Na odseku čez območja trajnega nasada med SM79 in SM81 mora biti ta razdalja najmanj 10,0 m.

Gradbena in montažna dela na daljnovodu se opravljajo zunaj obdobja najintenzivnejših kmetijskih opravil.

Dostopne poti do stojnih mest stebrov se na območjih kmetijskih zemljišč uredijo tako, da je poseg na obdelovalna zemljišča čim manjši.

Med gradnjo daljnovoda in po njej se lastnikom zemljišč omogoči neoviran dostop na kmetijska zemljišča.

Ob izvajanju gradbenih del se sosednja zemljišča ne smejo poškodovati. Hkrati je treba preprečiti izlive nevarnih snovi na kmetijska zemljišča z uporabo brezhibne mehanizacije. Vsa morebiti poškodovana kmetijska zemljišča je treba po izgradnji povrniti v prvotno stanje. Sanirati je treba tudi vse dostopne poti do kmetijskih zemljišč ter med gradnjo in po njej zagotoviti nemoten dostop do kmetijskih zemljišč.

Kmetijska zemljišča, na katera se posega le med gradnjo, se po končani gradnji vrnejo v prvotno stanje ali lastnikom zagotovi odškodnina.

Po končani gradnji daljnovoda se območje delovnih površin na začasno uporabljenih kmetijskih zemljiščih vzpostavi v enako stanje in kakovost, kakor sta bila pred gradbenim posegom. Ob gradnji se zemljina začasno odloži tako, da se rodovitni in nerodovitni del tal ne zmešata, ob rekultivaciji pa se zagotovi, da je rodovitni del na površju. Rodovitni del tal, ki ostane od izkopov ob gradnji stebrov, se lahko uporabi za izboljšanje drugih slabših kmetijskih zemljišč. Nerodovitni del tal s kmetijskih zemljišč se odstrani v skladu z načrtom ravnanja z odpadki.

Na območju stojnih mest med SM24 in SM38 ter SM41 in SM46, kjer daljnovod poteka čez območja izvedenih hidromelioracij Volčje Njive, Jeseniščica ter Dob, Slovenska vas in Rakovniško polje, je treba preveriti stanje osuševalnih sistemov. V primeru poškodovanja ali uničenja hidromelioracijske infrastrukture se na stroške investitorja zamenja in ponovno vzpostavi delujoč osuševalni ali namakalni sistem.

Na celotni trasi daljnovoda je treba pred gradnjo preveriti stanje legalno zgrajenih namakalnih in osuševalnih sistemov. V primeru poškodovanja ali uničenja namakalne ali osuševalne infrastrukture se na stroške investitorja zamenja in ponovno vzpostavi delujoč namakalni oziroma osuševalni sistem. Predvidijo se tehnične rešitve za nemoteno delovanje osuševalnih sistemov med SM24 in SM46, izvedeta se evidentiranje obstoječega stanja osuševalnih kanalov in fizična zaščita z gradbiščno ograjo med gradnjo. Zagotovijo se tudi možnosti za poznejše neovirano vzdrževanje melioracijskih sistemov in njihovega delovanja.

Postavitev, namestitev in obratovanje novih namakalnih sistemov v bližini daljnovoda se načrtujejo tako, da pri namakanju ne pride do neposrednega stika med vodnim curkom in vodnikom.