Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 × 110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica

Trasa daljnovoda na več odsekih poteka čez gozdne sestoje. Na odsekih med SM33 in SM34, SM81 in SM82 ter SM82 in SM83 trasa daljnovoda poteka skozi varovalne gozdove, na odseku med SM79 in SM80 pa v bližini varovalnega gozda. Postavitev stebrov daljnovoda na območjih varovalnih gozdov ni predvidena.

Trasa daljnovoda med stebroma številka 33 in 34 ter 81 in 83 posega na območja varovalnih gozdov. Za posege na tem območju je treba predhodno pridobiti dovoljenje ministrstva, pristojnega za gozdarstvo.

Zaradi gradnje daljnovoda se gozd iz varnostnih razlogov odstrani. Posek in nadomestna zasaditev gozda se izvedeta v skladu z 11. členom te uredbe. Pri gradnji daljnovoda se panji dreves v varovalnem gozdu in na zelo strmih pobočjih (naklon nad 35 stopinj) ne odstranijo.

Na celotnem poteku trase daljnovoda se zaradi varnostnih razlogov gozd ali zaraščene površine v času obratovanja redno vzdržujejo. Zagotovita se najmanjša širina sanacije gozdnih robov, ki je enaka povprečni drevesni višini sestoja ter primerna višinska in vrstna struktura gozdnega roba.

Potrebni posek gozdnega drevja se lahko izvede šele po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ju opravi pristojni predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije. Drevesa se posekajo in odstranijo tako, da se preprečijo poškodbe drevja v okolici ter gozdnega roba in da je mogoč prehod čez gradbišče na gozdne površine.

Posekano drevje in grmovnice se odstranijo z območja poseka in nadalje uporabijo v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča.

Na gozdnih presekah se na podlagi gozdnogojitvenega načrta, ki ga naroči nosilec nameravanega posega in je sestavni del projektne dokumentacije, goji in varuje avtohtono gozdno rastje do višine v skladu s tehničnimi normativi za predmetni objekt. Širina gozdnih presek se mora prilagajati rastiščnim razmeram, kar pomeni, da je na slabših rastiščih, kjer so drevesa običajno nižja, širina koridorja lahko manjša kot 15 m od osi daljnovoda, kot jih določa predpis, ki ureja varovalne pasove sistemov elektrike z upoštevanjem predpisanega odmika od zunanjega vodnika. Pri izdelavi in vzdrževanju gozdnih presek je treba upoštevati dejansko povešenje vodnika in relief terena. Na območju gozdnih presek je treba v času obratovanja za zagotovitev ustrezne varnostne razdalje vodnikov od krošenj sečnjo izvajati selektivno. Na površinah daljnovoda na gozdnih zaplatah ali otokih nižjega gozda se vzdržuje grmovna zarast ter ohranja in pospešuje razvoj plodonosnih rastlinskih vrst z namenom izboljšanja prehranskih pogojev in habitatov prostoživečih živali. Posegi v gozd zunaj območja gradnje daljnovoda niso dovoljeni.

Med gradnjo in po izvedbi posega se omogočita gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč ter ohranijo gozdne ceste. Ob rabi in vzdrževanju predmetnih objektov in ureditev v gozdnem prostoru je treba preprečevati morebitne negativne vplive na sosednji gozdni prostor in prometnice v njem ter na druga območja drevnin.

Čas del v gozdovih se prilagodi tako, da spomladi ne moti ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev. Dela v gozdovih se opravijo od julija do decembra.

Posegi v gozdnem prostoru se izvedejo tako, da ni povzročena škoda na sosednjem gozdnem drevju, gozdnih tleh in prometnicah v gozdnem prostoru. Prepovedano je vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti. V gozdovih zunaj območja gradbišča ni dovoljeno urejati začasnih in stalnih odlagališčih, odlaganje izkopanega materiala in zemljine, gradbenih odpadkov in materiala. Morebitni štori in odvečni odkopni material, ki nastane pri gradnji, se ne odlagajo v gozd, temveč na urejena odlagališča odpadnega gradbenega materiala ali se vkopljejo v zasipe.

Delo s težko gradbeno mehanizacijo se izvaja v suhem vremenu. Promet z vozili na motorni pogon v gozdnem naravnem okolju zunaj gozdnih cest (vključno z gozdnimi vlakami) se izvaja le v neizogibno potrebnem obsegu, morebitne poškodbe gozdnih prometnic (gozdne vlake ter brezpotja) in gozdnih tal pa se po končani gradnji sanirajo.

Vsi posegi v gozdu se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda in ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije.