Uredba o metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na obrambnem področju

Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

»analiza izvedljivosti« je analitični proces, s katerim se preverjajo ključne omejitve posameznih variant obrambnega projekta ter s tem povezane rešitve s tehničnega, tehnološkega, taktičnega, obrambnega, varnostnega, ekonomskega, pravnega in organizacijskega vidika ter ugotovi, če je projektni predlog dejansko izvedljiv. Strokovne podlage predstavljajo pomembno osnovo za izbor optimalne variante;

»analiza stroškov in koristi« je metoda, s katero se ovrednoti stroške in koristi projekta v denarnih enotah in vključuje tudi tiste stroške in koristi za obrambno sposobnost ali nacionalno varnost države, za katere trg ne zagotavlja ustrezne storitve ali primerne cene. Koristi so poleg prispevanja k obrambi države tudi povečanje vojaških zmogljivosti za sodelovanje Slovenske vojske pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, civilno vojaškega sodelovanja ter izvajanja drugih nalog zlasti Slovenske vojske, določenih z obrambnimi predpisi;

»analiza tveganj« je ocenjevanje verjetnosti, da z obrambnim projektom ne bodo uresničeni pričakovani dosežki. Če je mogoče to verjetnost številčno izraziti, se imenuje stopnja tveganja. Analiza zajema ovrednotenje projektnih (tveganje razvoja obrambnega projekta, tveganje izvedbe in obratovanja obrambnega projekta) in splošnih tveganj (politična, varnostna, obrambna, narodnogospodarska, socialna in druga tveganja);

»analiza vplivov« je ocenjevanje sprememb v družbi, ki so posledica dolgoročnih učinkov izvedbe obrambnih projektov in ukrepov z vnaprej določenimi cilji (kot na primer vpliv na obrambno sposobnost, nacionalno varnost oziroma na izvajanje z zakonom določenih nalog obrambe, na socialno varnost, na zaposlovanje in konkurenčnost). Ocene morajo biti izražene tako, da jih je mogoče povezati s problemi, ki vplivajo na nujnost izvedbe obrambnih projektov in ukrepov;

»celovit projekt« sestavlja več investicijskih projektov, med katerimi je tudi najmanj en obrambni projekt, od katerih je vsak tehnično, tehnološko in ekonomsko zaokrožena celota, ki dosega cilje v okviru skupnega obrambnega namena ter skupaj z operativno sposobnostjo predstavlja vojaško ali obrambno zmogljivost oziroma kot zaokrožena celota prispeva k uresničitvi drugega namena;

»cilji sil in cilji zmogljivosti Nata« predstavljajo nabor sil in zmogljivosti, ki se jih po načelu pravične delitve bremen in razumnega izziva razdeli med posamezne članice zavezništva z namenom zagotavljanja vseh sil in zmogljivosti, ki jih Nato potrebuje za izvajanje nalog v sistemu kolektivne obrambe in varnosti;

»faza projekta« je funkcionalno, tehnično, tehnološko in finančno samostojna celota, ki izpolnjuje pogoje za projekt na obrambnem področju po tej uredbi. Za fazo projekta je mogoče šteti tudi predhodne študije ter investicijsko, prostorsko, projektno in drugo dokumentacijo, potrebno za izvedbo projekta;

»investicije« so naložbe v povečanje in ohranjanje obrambne sposobnosti v obliki vojaških ali drugih zmogljivosti, načrtovane v dolgoročnih, srednjeročnih in drugih razvojnih dokumentih za izvajanje nalog obrambe, infrastrukturnih projektov in potrebnih zemljišč, opreme in naprav ter drugega opredmetenega in neopredmetenega premoženja vključno z naložbami v izobraževanje in usposabljanje, razvoj novih tehnologij in druge naložbe, ki bodo zagotovile koristi na obrambnem področju oziroma vplivale na potrebno ali pričakovano obrambno pripravljenost oziroma nacionalno varnost;

»investicijski stroški« so vsi izdatki in vložki v denarju in stvareh, ki so neposredno vezani na investicijski projekt na obrambnem področju in jih investitor Ministrstvo za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) samo oziroma skupaj z drugimi investitorji nameni za predhodne raziskave in študije, pridobivanje dokumentacije in strokovnih podlag, soglasij in dovoljenj, zemljišč, pripravljalna in zemeljska dela, izvedbo gradbenih, obrtniških del in napeljav, nabavo in namestitev opreme ter naprav, svetovanje in nadzor izvedbe ter druge izdatke za blago in storitve, vključno z odškodninami, ki so neposredno vezane na investicijski projekt in tudi za obratna sredstva, kadar so potrebna;

»investicijsko vzdrževanje« zajema večja (občasna) popravila zaradi obnovitve ali ohranitve funkcionalnosti osnovnih sredstev, ki se uporabljajo za obrambne potrebe in so povezana z nastajanjem večjih stroškov v daljših obdobjih ter jih je treba načrtovati vnaprej. Pri vojaški opremi in oborožitvi pomenijo investicijska vzdrževalna dela ohranjanje ali povečevanje njene zmogljivosti, podaljševanje življenjske dobe, prilagajanje standardom uporabe, zmanjševanje stroškov uporabe, povečevanje ali podaljševanje varnosti uporabe, prilagajanje okoljevarstvenim zahtevam in podobno. Pri gradbenih objektih pomenijo investicijska vzdrževalna dela izvedbo popravil, gradbenih, instalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminjajo njegove zmogljivosti, velikost, namembnosti instalacije in napeljave. Tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave;

»investitor ali soinvestitor« je za investicije na obrambnem področju praviloma ministrstvo;

»multikriterijska analiza« je način ocenjevanja z več merili, v kateri se zajamejo cilji investicije z različnih vidikov ter vsakemu določi utež, da jih je mogoče izmeriti. Glede na kombinacijo različnih finančnih, ekonomskih, varnostnih, obrambnih, zlasti taktično, tehničnih in tehnoloških ter drugih meril se dobi enotna ocena različnih ciljev projekta, na podlagi katere se lahko razvrstijo predlogi projektov oziroma variante posamičnega projekta;

»naročnik investicije« je organizacijska enota ali organ v sestavi ministrstva, ki ima v finančnem načrtu zagotovljena sredstva za investicijo;

»ocenjevanje« je postopek določitve ciljev, preverjanja različnih možnosti izvedbe ter primerjave stroškov in koristi pred odločitvijo o nameravani investiciji. Nanaša se na predhodno analizo predlaganega investicijskega projekta, ki opredeljuje njegove bistvene dele in sprejemljivost z vidika skladnosti z uveljavljenimi merili odločanja. Vsebuje finančno in ekonomsko oceno ter presojo ustreznosti taktičnih, tehničnih, tehnoloških, prostorskih, obrambnih, vojaških, varnostnih, organizacijskih in drugih dejavnikov, ki vplivajo na izvedljivost projekta. Namen ocenjevanja je izbira projektov, ki bodo (največ) prispevali k obrambni pripravljenosti ali nacionalni varnosti ter trajnostnemu razvoju družbe, in izločitev tistih, ki tega ne omogočajo;

»operativna zmogljivost« je stanje, ki ga vojaška enota doseže v ocenjevalnem obdobju (praviloma v enem letu). Takrat je vojaška enota popolnjena in pripravljena s kadrom ter oborožitvijo in opremo do ravni, ki je načrtovana v načrtu za doseganje operativne zmogljivosti. Poleg tega so pripadniki vojaške enote usposobljeni za uporabo razpoložljivih resursov in sposobni izvajati naloge iz poslanstva enote. Operativna zmogljivost je začetna, ciljna in končna, ki obsega tudi pridobitev certifikata vojaške enote (certificiranje);

»projektna dokumentacija« je sistematično urejen zbir listin, sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog ter strokovnih podlag, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, taktične, tehnične, tehnološke in oblikovne značilnosti nameravanega in izvedenega projekta. Pri investicijah v vojaško opremo in oborožitev obsega tudi taktične študije, ugotovitve iz poročil o pripravljenosti ali drugih analiz vojaške ali obrambne narave. Je ena ključnih podlag za pripravo investicijske dokumentacije;

»projektni cikel« zajema načrtovanje, zagon, izvajanje in zaključek projekta. Zaključi se s predajo predmeta investicije naročniku investicije;

»rekonstrukcija« je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega obrambnega objekta, oborožitve, vojaške ali druge opreme ali naprav in prilagajanje spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremenijo velikost in namembnost objekta, opreme ali naprav, spreminjajo pa se konstrukcijski deli, zmogljivost ter izvedejo druge izboljšave;

»upravljavec investicije« je za investicije v obrambne ter vojaške zmogljivosti (infrastrukturo, oborožitev in vojaško opremo) poveljstvo ali organizacijska enota ali organ v sestavi ministrstva, ki upravlja z izvedeno investicijo po predaji in uvedbi v operativno uporabo ter skrbi za zagotavljanje predvidenih učinkov. Upravljavec investicije sodeluje pri načrtovanju in izvedbi investicije;

»vrednotenje« je presojanje o upravičenosti obrambnega projekta ali programa, ki temelji na primerjavi pričakovanih ali dejanskih rezultatov učinkov s pridobljenimi podatki iz preteklih, že izvedenih vrednotenj. Vrednotenje poteka v projektnem ciklu, saj ga lahko izvajamo v fazi načrtovanja (ex-ante) in izvedbe, izvaja pa se tudi določeno obdobje v fazi delovanja oziroma obratovanja (ex-post), in sicer:

predhodno vrednotenje je presoja, ki se izdela kot podlaga za sprejemanje odločitve o financiranju in je nujna podlaga za spremljanje izvajanja in posledično ocenjevanje po možnosti merljivih ciljev,

sprotno vrednotenje vsebuje ocene, ki izhajajo iz spremljanja izvedbe obrambnega projekta. Preverjanje poteka z namenom, da bi po potrebi prilagodili ali preusmerili aktivnosti,

poznejše oziroma naknadno vrednotenje se izvaja določeno obdobje po zaključku obrambnega projekta. Pomeni preverjanje doseženih rezultatov in učinkov v primerjavi z zastavljenimi cilji obrambnega projekta;

»zmogljivost« je sposobnost za delovanje za doseganje želenega učinka. V širšem pomenu je zmogljivost kompleksna kombinacija elementov zmogljivosti (doktrine, organizacije, usposabljanja, opreme, kadrov, voditeljstva, infrastrukture in interoperabilnosti). Zmogljivosti se delijo na obrambne, vojaške in nevojaške;

»obrambne zmogljivosti« so vojaške in nevojaške zmogljivosti namenjene za izvajanje nacionalne obrambe samostojno ali v sistemu kolektivne obrambe in varnosti oziroma za odzivanje na vojaške in nevojaške vire ogrožanja nacionalne varnosti;

»vojaške zmogljivosti« so zmogljivosti, ki jih zagotavlja Slovenska vojska in so namenjene predvsem za izvajanje vojaških nalog oziroma vojaško obrambo. Vojaške zmogljivosti so tudi večnamenske in se lahko uporabljajo za sodelovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, podporo drugih državnih organov ter civilno vojaško sodelovanje;

»življenjski cikel« obsega načrtovanje, izvedbo, pridobitev, uporabo in vzdrževanje oborožitve, vojaške opreme oziroma obrambnega objekta, vključno z izločitvijo iz operativne uporabe, uničenjem oziroma razgradnjo v skladu metodologijo Nata AAP-20.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, ki niso pojasnjeni v prejšnjem odstavku, imajo pomen kot je določen v Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.