Odločba o ugotovitvi, da uredba o oblikovanju cen zdravil za humano rabo in pomožnih zdravilnih sredstev v delu, ki se nanaša na določanje deleža trgovine z zdravili na debelo v veleprodajni ceni, ni v neskladju z ustavo in zakonom in odločba o razveljavitvi uredbe v delu 3. člena, ki se nanaša na določanje devizne protivrednosti uvoženega medicinskega blaga po tečaju veljavnem na dan 20. 6. 1995

3098. Odločba o ugotovitvi, da uredba o oblikovanju cen zdravil za humano rabo in pomožnih zdravilnih sredstev v delu, ki se nanaša na določanje deleža trgovine z zdravili na debelo v veleprodajni ceni, ni v neskladju z ustavo in zakonom in...

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude gospodarske družbe Salus, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Anton Marolt, odvetnik v Ljubljani, in gospodarske družbe Kemofarmacija, veletrgovina za oskrbo zdravstva, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Bojan Pečenko, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 9. 11. 1995

Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o načinu oblikovanja cen zdravil za humano rabo in pomožnih zdravilnih sredstev (Uradni list RS, št. 41/95) se v delu, ki se nanaša na ukrepe določitve cen proizvajalcev medicinskega blaga v zvezi z določanjem veleprodajnih cen domačih proizvajalcev, zavrže.

Uredba iz 1. točke izreka, v delu, ki se nanaša na določanje deleža trgovine z zdravili na debelo v veleprodajni ceni, ni v neskladju z ustavo in zakonom.

V 3. členu uredbe iz prve točke izreka se v prvem odstavku razveljavi besedilo “ki je veljala na dan 20. 6. 1995”, v drugem odstavku pa besedilo “na dan 20. 6. 1995”.

1. Pobudnika navajata, da je vlada dne 13. 7. 1995 sprejela uredbo o načinu oblikovanja cen zdravil za humano rabo in pomožnih zdravilnih sredstev (v nadaljevanju: uredbo), s katero je določila oblikovanje veleprodajnih cen za medicinsko blago in delež za pokrivanje stroškov trgovine, tako da ga je v strukturi cene (rabat) omejila z zgornjo mejo 6,55% za blago domačih proizvajalcev oziroma z zgornjo mejo pribitka k neto veleprodajni ceni (marža) za uvoženo blago. Vlada naj bi se v uredbi sklicevala na pooblastilo iz 5. člena zakona o cenah (Uradni list RS, št. 1/91-I – v nadaljevanju: ZC). Po tej določbi naj bi bila vlada pristojna za predpisovanje ukrepov določitve cen za posamezne pomembne proizvode in storitve oziroma zaradi preprečevanja monopolnega oblikovanja cen. Po mnenju prvega pobudnika za ukrep, predpisan z uredbo, ni bila podana nobena zakonska predpostavka, kajti proizvajalci in veletrgovci po trditvah pobudnika razpolagajo z zadostnimi zalogami medicinskega blaga, cene tega blaga naj bi bile stabilne, zadnje spremembe cen naj bi bile oktobra leta 1994 in februarja 1995. V Sloveniji naj bi se s trgovino medicinskega blaga na debelo ukvarjalo več kot 39 konkurenčnih veletrgovcev, zato po mnenju prvega pobudnika tudi za monopolno oblikovanje cen ne gre.

2. Po 4. členu zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93 – v nadaljevanju: ZT) je po navedbah prvega pobudnika predpisano, da trgovcu z akti državnih organov in organov lokalne skupnosti ni mogoče omejiti pravic do svobodnega nastopanja na trgu, preprečevati konkurence in ga spravljati v neenak položaj, razen v primerih, določenih z zakonom. Uredba pa naj bi veletrgovcem posegla v pravico do pridobivanja dohodka. Prihodek veletrgovcev naj bi uredba omejila le na stroške, kar naj bi bilo v nasprotju s 74. členom ustave, po katerem je vsem pravnim subjektom zagotovljena pravica do svobodne gospodarske pobude. Z omejitvijo konkurence veletrgovcem medicinskega blaga so ti po prepričanju obeh pobudnikov postavljeni v neenakopraven položaj nasproti veletrgovcem, ki trgujejo z drugim blagom.

3. Na poziv ustavnega sodišča je prvi pobudnik vlogo dopolnil in v dokaz višine rabata, ki ga je imel dogovorjenega s proizvajalci, dostavil kopijo kupoprodajne pogodbe s proizvajalcem Krka p.o., Novo mesto, z dne 1. 7. 1989, z aneksi za leto 1990, za leto 1991, za leto 1992, za leto 1993, za leto 1994 in za leto 1995, nadalje pogodbe in anekse k pogodbam, sklenjene s proizvajalcem LEK p.o. iz Ljubljane za leta 1990, 1991, 1993 in 1994, kupoprodajno pogodbo s podjetjem Belupo d.o.o., Ljubljana, z aneksom za leto 1995 in pa anekse za leta 1990, 1991 in 1993 k prodajni pogodbi, sklenjeni s podjetjem Podravka F.C. Marketing. Iz vseh predloženih pogodb oziroma aneksov izhaja, da so prodajalci pobudniku priznavali 10-odstotni rabat za kritje stroškov trgovine na debelo.

4. Pobudnik Kemofarmacija navaja, da izpodbijana uredba oblikovanje cene uvoženega blaga veže na devizne tečaje tujih valut, veljavne na dan 20. 6. 1995. S predpisanim fiksnim tečajem naj bi vlada uvoznikom določila nakupno ceno blaga tujih dobaviteljev, čeprav se zaradi drsečega tečaja slovenskega tolarja cena dejansko spreminja. Zatrjuje, da se je v obdobju od 20. 6. 1995 pa do 20. 9. 1995 “podjetniški” tečaj ameriškega dolarja povečal za 10,4%. Pri uvozu medicinskega blaga, zajetega z izpodbijano uredbo, naj uvozniki ne bi pokrivali niti enostavne reprodukcije, zato naj bi vlada hkrati s sprejemom ukrepa po 6. členu ZC morala zagotoviti nadomestilo do ravni cen, s katero bi pokrivala stroške uvoznikov do ravni enostavne reprodukcije.

5. Pobudnika imata status gospodarskih družb, dejavnost drugega pobudnika je oskrba profesionalnih porabnikov v zdravstvu, dejavnost prvega pobudnika pa je pretežno trgovina na debelo z medicinskim blagom. Izpodbijana uredba naj bi jima v nasprotju s 1. členom zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 31/93) omejila pravico do pridobivanja dobička, zato menita, da za podano pobudo izkazujeta pravni interes.