na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL Sodba I Cp 791/2024 - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - praksa SEU - lojalna razlaga naci
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
20.8.2025
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba I Cp 791/2024
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00087616
SENAT, SODNIK
Barbara Žužek Javornik (preds.), Vanja Tinta Tavčar (poroč.), Suzana Ivanič Lovrin
SIMILARDOCS
INSTITUT VSRS
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - praksa SEU - lojalna razlaga nacionalnega prava - sodna praksa Vrhovnega sodišča - precedenčni učinek - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - uporaba pravil zakona o potrošniških kreditih - upoštevanje določil ugodnejšega zakona - jasnost pogodbenih določil - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - protipravno ravnanje banke - načelo vestnosti in poštenja - prepoved povratne veljave zakona (prepoved retroaktivne uporabe zakona) - slaba vera banke - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - devizna (valutna) klavzula - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - kreditno tveganje - povprečni potrošnik - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - konverzija - zastaranje kondikcijskega zahtevka
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
IZREK
I. Pritožba se zavrne in se delna sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Tako standard pojasnilne dolžnosti kot merilo dobre vere sta v kontekstu presoje nepoštenosti pogodbenega pogoja objektivna. Gre za vprašanje, ali je ponudnik podal pojasnila skladno s profesionalno skrbnostjo. Subjektivni odnos banke do manjkajočih oziroma nerazkritih informacij v tem kontekstu ni pomemben. Za zaključek o kršitvi pojasnilne dolžnosti in odločitev o ničnosti kreditne pogodbe zato ni pomembno, konkretno s kakšnimi informacijami je toženka razpolagala ter ali je tožnici zavestno in namerno prikrivala relevantne informacije in na ta način tudi v subjektivnem smislu ravnala slaboverno.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.