1.
V primeru deljenega polnega delovnega časa ima delavec, učenec ali študent na proizvodnem delu oziroma delovni praksi pravico do vmesnega počitka, ki ne sme biti krajši od ene ure. Ta počitek se ne šteje za čas prebit na delu
2.
V gostinstvu in brodarstvu in drugih dejavnostih s sezonskim značajem dela pripada delavcu tedenski počitek praviloma na dan, ko obratovalnica s soglasjem občinskega upravnega organa ne posluje. Če dan tedenskega počitka ni posebej določen v smislu prejšnjega odstavka, ga delavec in zasebni delodajalec sama določita, praviloma pa to ne more biti sobota, nedelja ali državni praznik.
V sezonskem gostinstvu in brodarstvu se lahko delavec in zasebni delodajalec dogovorita za razporeditev tedenskega počitka ustrezno značilnosti in organizaciji dela v sezoni s pogojem, da se delavcu zagotovi tedenski počitek v obsegu najmanj 24 ur nepretrgano.
3.
Delavec ima pravico do počitka ob državnih praznikih, ki so z zakonom določeni kot dnevi, ko se ne dela.
V dejavnostih iz 2. točke tega člena, delavcu zaradi dela na praznik ne pripada prosti delovni dan v tednu.
4.
Urejanje tedenskega počitka po tem členu velja tudi za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi.