1.
V dejavnostih s sezonskim značajem dela (gostinstvo, turizem in spremljajoče dejavnosti, ki se vključujejo v turistično ponudbo kraja ali regije, gradbena obrt, avtoprevozništvo, brodarstvo), se delavec in zasebni delodajalec dogovorita, da traja delovni čas v sezoni več kot 42 ur na teden, izven sezone pa manj kot 42 ur na teden, vendar v letnem povprečju delovni čas ne sme presegati 42 ur na teden.
2.
Delavec, ki prebije na sezonskih delih brez presledka najmanj 3 mesece v letu in opravi pri tem več dela, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom za to dobo, lahko zahteva, da se mu ure preračunajo v delovne dneve s polnim delovnim časom. Tako izračunani delovni dnevi se delavcu štejejo v delovno dobo, kot da bi jih prebil na delu, vendar pa sme skupni delovni čas med letom dosegati delovno dobo največ 12 mesecev. Čas, ki ga je delavec prebil na delu prek polnega delovnega časa in mu je priznan v delovno dobo po prejšnjem odstavku, se ne šteje za poseben delovni pogoj.
3.
V gostinstvu je poslovno leto lahko različno od koledarskega leta in se poračun razmejitvenih ur, opravljenih v sezonskih mesecih, lahko opravi ob koncu poslovnega leta.