Zahteve iz 34. člena veljajo tudi za finančni instrument, ki vključuje možnost diskrecijske udeležbe. Poleg tega:
(a)
če izdajatelj razvrsti celotno možnost diskrecijske udeležbe kot obveznost, mora uporabiti preizkus ustreznosti obveznosti iz 15.–19. člena za celotno pogodbo (tj. tako za zajamčeno sestavino kot tudi za možnost diskrecijske udeležbe). Izdajatelju ni treba opredeliti zneska, ki bi bil rezultat uporabe MSRP 9 za zajamčeno sestavino;
(b)
če izdajatelj del možnosti ali celotno možnost razvrsti kot ločeno sestavino lastniškega kapitala, obveznost, pripoznana za celotno pogodbo, ne sme biti manjša od zneska, ki bi bil rezultat uporabe MSRP 9 za zajamčeno sestavino. Ta znesek mora vključevati notranjo vrednost opcije za predčasno prekinitev (odkup) pogodbe, ni pa nujno, da vključuje časovno vrednost, če 9. člen takšno opcijo izvzema iz merjenja po pošteni vrednosti. Izdajatelju ni treba razkriti zneska, ki bi bil rezultat uporabe MSRP 9 za zajamčeno sestavino, prav tako pa mu tega zneska ni treba ločeno prikazati. Poleg tega izdajatelju ni treba določiti tega zneska, če je celotna pripoznana obveznost očitno večja.
(c)
čeprav so te pogodbe finančni instrumenti, lahko izdajatelj še naprej pripoznava premije iz naslova teh pogodb med prihodki, posledično povečanje knjigovodske vrednosti obveznosti pa med odhodki;
(d)
čeprav so te pogodbe finančni instrumenti, izdajatelj, ki za pogodbe z možnostjo diskrecijske udeležbe uporablja 20.(b) člen MSRP 7, mora razkriti skupne odhodke za obresti, pripoznane v poslovnem izidu, pri čemer mu teh odhodkov ni treba izračunati z uporabo metode dejanskih obresti.