16. člen
(sanacija okoljske škode, povzročene tlom)
(1)
V primeru okoljske škode, povzročene tlom, je treba odrediti sanacijske ukrepe, ki zagotovijo vsaj to, da se onesnaževala odstranijo, nadzirajo ali da se zmanjša njihova količina, tako da onesnažena tla, ob upoštevanju dejanske rabe tal ali v času okoljske škode s prostorskimi načrti države ali občine predvidene rabe tal, ne predstavljajo večjega tveganja zaradi škodljivih vplivov na zdravje ljudi.
(2)
Obstoj tveganja za zdravje ljudi iz prejšnjega odstavka se oceni z ocenjevanjem tveganja ob upoštevanju značilnosti in funkcije prsti, vrste in koncentracije škodljivih snovi, pripravkov, organizmov ali mikroorganizmov, njihove tveganosti in možnosti razširjanja.
(3)
Če se raba zemljišč na območju okoljske škode spremeni na podlagi prostorskega načrta države ali občine po predpisih o prostorskem načrtovanju, mora njegov pripravljavec v prostorski načrt vključiti vse potrebne ukrepe za preprečitev škodljivih vplivov na zdravje ljudi.
(4)
Če okoljska škoda, ki je povzročena tlom, neposredno povzroči okoljsko škodo tudi drugim posebnim delom okolja oziroma njihovim funkcijam ali če nastane okoljska škoda drugim posebnim delom okolja oziroma njihovim funkcijam posredno zaradi okoljske škode, ki je povzročena tlom, je treba pri pripravi in izbiranju najustreznejših sanacijskih ukrepov zagotoviti izvedbo sanacijskih ukrepov za odpravo posledic okoljske škode tlom in okoljske škode drugim posebnim delom okolja oziroma njihovim funkcijam ne glede na to, ali so prisotni vplivi na zdravje ljudi.
(5)
Pri izbiri najustreznejših ukrepov sanacije okoljske škode, povzročene tlom, je treba preučiti tudi možnost naravne obnovitve tal.