18. člen
(omejitve na območju sanacije okoljske škode, povzročene tlom)
(1)
Pri izbiri najustreznejših ukrepov za sanacijo okoljske škode, povzročene tlom, je treba preučiti predpisane zahteve, ki se nanašajo na tla ali dejavnost na območju okoljske škode, z namenom, da se zagotovi skladen pristop k sanaciji okoljske škode. Pri tem je treba preučiti tudi verjetnost obstoja predhodnega onesnaženja na območju okoljske škode, ki predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali ki lahko vpliva na druge vidike varstva okolja, z namenom, da se sanacija območja zaradi tega predhodnega onesnaženja izvaja sočasno z ukrepi za sanacijo okoljske škode, povzročene tlom.
(2)
Kjer se po sanaciji okoljske škode spremeni raba zemljišč in s tem uporaba tal, je treba pri pripravi prostorskega načrta države ali občine upoštevati vsako tveganje za zdravje ljudi, ki se lahko pojavi v povezavi s predlagano novo rabo zemljišč na območju okoljske škode, in zagotoviti, da se izvedejo primerna dejanja pri prostorskem načrtovanju ali izdaji gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov.
(3)
Pri pripravi predloga sanacijskih ukrepov in pri izvajanju sanacijskih ukrepov je treba storiti vse, da sanacijski ukrepi niso pod škodljivim vplivom drugih posegov ali dejanj na območju okoljske škode.