8. člen
(vrste ukrepov dopolnilne in kompenzacijske sanacije)
(1)
Ukrepi dopolnilne in kompenzacijske sanacije so podobni ukrepom primarne sanacije iz 5. člena te uredbe, razen da:
-
ne vključujejo naravne obnovitve, ker morajo ti ukrepi v primerjavi s tem, kar bi se sicer zgodilo z naravno obnovitvijo, zagotoviti dodatno izboljšavo stanja ali povečanje obsega posebnih delov okolja oziroma njihovih funkcij;
-
lahko vključujejo ukrepe, ki zagotavljajo prisotnost posebnih delov okolja oziroma njihovih funkcij, katerih pojavnost sicer pred nastankom okoljske škode ni bila zaznavna ali ni bila pomembna na območju okoljske škode.
(2)
Če je le mogoče, morajo ukrepi dopolnilne in kompenzacijske sanacije zagotoviti na območju okoljske škode oziroma na nadomestnem območju prisotnost posebnih delov okolja oziroma njihovih funkcij iste vrste, kakovosti in količine kot tistih, ki so bili poškodovani zaradi okoljske škode.
(3)
Če ni mogoče z ukrepi dopolnilne in kompenzacijske sanacije zagotoviti na območju okoljske škode oziroma na nadomestnem območju prisotnosti posebnih delov okolja oziroma njihovih funkcij iste vrste, je treba z izvajanjem ukrepov dopolnilne in kompenzacijske sanacije vzpostaviti druge, vendar podobne posebne dele okolja oziroma njihove funkcije, kot je na primer nadomestitev zmanjšanja kvalitete posebnega dela okolja oziroma njegove funkcije s povečanjem njune količine.
(4)
Če ni mogoče zagotavljati ukrepov dopolnilne in kompenzacijske sanacije iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se lahko z ukrepi dopolnilne in kompenzacijske sanacije vzpostavijo drugi posebni deli okolja oziroma njihove funkcije, kot so poškodovani posebni deli okolja oziroma njihove funkcije.