2. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
primarna sanacija je vsak sanacijski ukrep, ki obnovi poškodovane posebne dele okolja oziroma njihove zmanjšane funkcije v referenčno stanje ali se temu približa;
2.
dopolnilna sanacija je vsak sanacijski ukrep, ki se sprejme v zvezi s posebnimi deli okolja oziroma njihovimi funkcijami, če z ukrepi primarne sanacije ni mogoče v celoti obnovititi poškodovanih posebnih delov okolja oziroma njihovih zmanjšanih funkcij v referenčno stanje;
3.
kompenzacijska sanacija je vsak ukrep za nadomestitev začasnih izgub posebnih delov okolja oziroma njihovih funkcij, ki se izvede od dne nastanka okoljske škode do takrat, ko primarna sanacija doseže svoj polni učinek;
4.
začasne izgube so izgube, ker poškodovani posebni deli okolja oziroma njihove funkcije ne morejo opravljati svojih ekoloških vlog ali zagotavljati delovanja drugim posebnim delom okolja ali javnosti, dokler ne začno učinkovati primarni ali dopolnilni ukrepi; začasne izgube ne vključujejo finančnega nadomestila javnosti;
5.
referenčno stanje je na podlagi najboljših razpoložljivih informacij ugotovljeno stanje posebnih delov okolja oziroma njihovih funkcij v času poškodovanja, ki bi obstajalo naprej, če ne bi prišlo do okoljske škode ali se temu čim bolj približa;
6.
obnovitev, vključno z naravno obnovitvijo, je pri vodah, zavarovanih vrstah in habitatih povrnitev poškodovanega posebnega dela okolja oziroma njegovih zmanjšanih funkcij v referenčno stanje, ali se temu čim bolj približati, pri okoljski škodi, povzročeni tlom, pa odprava utemeljene nevarnosti pred škodljivim vplivom na zdravje ljudi;
7.
tveganje za zdravje ljudi je tveganje, izračunano z obsegom potencialne nevarnosti za zdravje ljudi in verjetnostjo, da se bo to tveganje dogodilo;
8.
vode so vode po predpisih o vodah; v zvezi z morjem se za vode šteje obalno morje, ki glede kemijskega stanja po predpisih o varstvu okolja vključuje tudi teritorialno morje po prepisih o pomorstvu; obalno morje je v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1) površinska voda, na kopenski strani črte, ki je v vsaki točki oddaljena eno navtično miljo na morsko stran od najbližje točke temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja, in sega do zunanje meje somornice;
9.
zavarovane vrste so s predpisi o ohranjanju narave določene zavarovane prosto živeče rastlinske in živalske vrste;
10.
habitati so s predpisi o ohranjanju narave določeni habitati zavarovanih vrst in habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju;
11.
enota vrednotenja voda, zavarovanih vrst ali habitatov (v nadaljnjem besedilu: enota vrednotenja) je enota mere (metrika) za izgubo ali korist posebnih delov okolja oziroma njihovih funkcij in je lahko kakršnakoli enota, ki se lahko opraviči za tako merjenje, kot so na primer:
-
obseg ali velikost habitata,
-
enota ali količina posebnega dela okolja, kot je km vodotoka, ha habitata, enota prostornine vode v uporabi ali število osebkov,
-
enota gostote, pokritosti ali biomase vegetacije,
-
delež pokritosti zaželene, prevladujoče ali bistvene vrste vegetacije,
-
nadzemna biomasa prevladujoče vegetacije,
-
gostota semenskih rastlin,
-
kazalec rastlinske raznovrstnosti,
-
kazalec kakovosti habitata,
-
biološka produktivnost,
-
stopnja reproduktivnosti,
-
dnevi uporabe habitata in podobno;
12.
drugi izrazi imajo enak pomen kot v Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57 – ZFO-1A in 70/08).