Na koncu drugega odstavka 26. člena se doda besedilo, ki se glasi:
»Sestavni del projekta za pridobitev dovoljenja za ureditev predvidenih posegov mora biti tudi celovit načrt krajinske arhitekture. Rešitve morajo zagotavljati čim večjo vpetost posega v prostor ter obnovo prvin kulturne in naravne krajine, ki bodo zaradi gradbenih del uničeni, zlasti na območjih kulturne dediščine.«.
Na koncu petega odstavka se doda besedilo, ki se glasi:
»Pri prehodu trase prek viaduktov in mostov se temelji stebrov in teren pod njimi oblikuje v skladu z mikroreliefnimi značilnostmi.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Po končani gradnji se zagotovita celovita sanacija in rekultivacija zemljišč na območjih opuščenih tirov in vseh opuščenih zemljišč.«.
Šesti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Pred pričetkom del se ustrezno zaščiti gozdni rob, živice in posamezna drevesa na način, da se prepreči nepotrebne poškodbe. Krajinske ureditve obsegajo sanacijo prizadetih habitatov in nove zasaditve za zmanjšanje degradacij oziroma povečanje členjenosti prostora. Nove skupine drevnine in druge ureditve morajo biti skladne z obstoječim krajinskim vzorcem. Na območjih, kjer je treba posekati obstoječi gozd, se poseke omeji na čim ožji prostor in zasadi nov gozdni rob ob zagotavljanju avtohtone vrstne sestave in plastovitosti vegetacije. Ob reguliranih vodotokih se zasadi vlagoljubna vegetacija z navezavo na ohranjeno vegetacijo in z namenom obnove naravnih biotopov ter ekoloških značilnosti prostora. Na delih odseka, kjer trasa poteka preko kmetijskih površin, se prostor zatravi. Skupine dreves se predvidi ob pomembnejših objektih, ob nadvozih in priključkih, manjše skupine dreves pa na delu kmetijskih površin, kjer se pretežni del površin le zatravi. Uporabijo se predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev, ki so značilne za območje, po katerem poteka trasa, z upoštevanjem vegetacijskih značilnosti in rastnih razmer posameznih mikrolokacij. Za travne površine na obtrasnem pasu se skladno z zasnovo posameznih predelov proge prostora uporabi semena avtohtonih traviščnih združb. Vnašanje tujerodnih ali eksotičnih vrst ni dovoljeno. Uredi in intenzivno zatravi oziroma smiselno zasadi se nasipe in vkope, kjer je to tehnično izvedljivo. Z zasaditvijo se zakriva neželjene poglede oziroma se prostor odpira ali usmerja poglede, kjer se ti izkažejo za kvalitetne, predvsem v smeri območij ali objektov kulturne dediščine. Predvsem območja portalov predorov, platojev in dostopnih cest se oblikuje na način, da se ublaži učinke tehničnih značilnosti posegov in vidna izpostavljenost.«.
Dosedanja sedmi in osmi odstavek postaneta osmi in deveti odstavek.
Deveti odstavek, ki postane deseti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Objekti, komunikacije in oprema
Objekti na trasi morajo biti arhitekturno oblikovani skladno z značilnostmi urbane in krajinske podobe prostora, izvedeni v ustreznih naravnih materialih, značilnih za posamezno lokacijo. Objekti se praviloma oblikujejo kot transparentni, prostorsko, funkcionalno in oblikovno čim bolj prilagojeni občutljivemu naravnemu prostoru, na način, da bodo čim manj opazni in ne bodo krnili podobe okoliške krajine, predvsem na območjih kulturne dediščine. Platoji pred predori se ustrezno zasadijo in napravijo čim bolj neopazni. Posebna pozornost se nameni oblikovanju viaduktov in portalov predorov.
Oporni in podporni zidovi se izvedejo tako, da so strukturirani oziroma členjeni na način, ki omogoča vmesno zasaditev. Brežine se zasadi, izvede v kamnitih škarpah ali se jih obloži s kamnito oblogo iz lokalnega kamenja, njihovo vidno izpostavljenost pa ublaži z uporabo vegetacije.
Za preprečitev nekontroliranega dostopa na traso železniške proge se postavi varovalna žična ograja, ki praviloma poteka po robu odkupljenega zemljišča. V poteku se smiselno prilagaja ureditvi obtrasnega prostora, tako da ni vidno preveč izpostavljena in se prilagodi okolici.
Vse druge ograje na trasi železniške proge se oblikujejo v skladu z obstoječimi značilnostmi v prostoru, v materialu, ki je značilen za posamezno območje, v skladu z veljavnimi pravilniki in standardi.«.
Dosedanji deseti odstavek postane enajsti odstavek.
V enajstem odstavku, ki postane dvanajsti odstavek, se črta besedilo »Potok Glinščica teče pod servisnim platojem T1 in se načrtuje kot prepust z ločno oblikovano odprtino. Zaradi širšega svetlega profila prepusta je načrtovan še širši pas utrjene površine za prehajanje živali. Nasipni stožci platojev T1 in T2 se oblikujejo tako, da čimbolj organsko na tem delu zožujejo dolino.«.