Kodeks poklicne etike notranjega revizorja

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 63-2945/2011, stran 9015 DATUM OBJAVE: 8.8.2011

RS 63-2945/2011

2945. Kodeks poklicne etike notranjega revizorja
Na podlagi tretje alineje 1. točke drugega odstavka 16. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08, odslej ZRev-2) in 6. točke 19. člena Statuta Slovenskega inštituta za revizijo je Strokovni svet Inštituta dne 26. 7. 2011 sprejel
K O D E K S
poklicne etike notranjega revizorja
Kodeks poklicne etike notranjega revizorja (odslej ko­deks) je zapis strokovno-moralnih pravil, po katerih se je no­tranji revizor dolžan ravnati pri opravljanju notranjerevizijskih nalog.
Notranji revizor je veščak za notranje revidiranje v podje­tju ali drugi organizaciji in deluje v skladu s pravili notranjerevi­zijske stroke oziroma v skladu z najboljšimi vedenji in znanji, ki so plod razvoja notranjerevizijske teorije in prakse.
Poklicna etika narekuje notranjemu revizorju, da se s pol­no odgovornostjo posveti svojemu delu in da skrbi za njegovo strokovno in moralno neoporečnost. Strokovno zadovoljstvo in spoznanje, da je delo dobro opravljeno, sta mu prva, čeprav ne edina spodbuda pri delu.

1. Namen kodeksa

1.1.

Slovenski inštitut za revizijo (odslej Inštitut) je sprejel kodeks v želji po jasni in nedvoumni opredelitvi poklicnoetičnih dolžnosti notranjega revizorja. Spoštovanje kodeksa je bistve­na sestavina in pogoj za doseganje ugleda in drugih ciljev notranjerevizijske stroke.

1.2.

Kodeks je zapis pravil, po katerih se je notranji revi­zor dolžan ravnati pri opravljanju notranjerevizijskih nalog. Kot pripadnik tega poklica je dolžan delovati v skladu s Hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki jo je sprejel Inštitut (v nada­ljevanju: Hierarhija pravil). Notranji revizor ne sme ravnati v nasprotju s slovenskimi predpisi, notranjerevizijskimi načeli in mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju in drugimi veljavnimi pravili notranjerevizijske stroke ter ne sme dopuščati njihovih kršitev.

1.3.

Z notranjim revizorjem je v kodeksu mišljen ekonom­sko in drugače izobražen veščak, ki samostojno in odgovorno opravlja zahtevna dela na področju notranjega revidiranja. Pri svojem delu je dolžan spoštovati obveznosti, ki izhajajo iz članstva v Inštitutu, notranjerevizijske stroke ter poklicne in osebne etike.

1.4.

Kodeks opredeljuje temeljna načela obnašanja vsakogar, ki opravlja notranjerevizijske naloge in je član Inštituta. Članstvo v Inštitutu zahteva popolno spoštovanje kodeksa. Notranji revizor ne sme ravnati v nasprotju s temi načeli in ne dopuščati njihovih kršitev. Zavedati se mora, da se pri uresničevanju moralnih načel zahteva njegova osebna presoja.

1.5.

Inštitut sprejme ustrezna pravila za obravnavanje domnevnih kršitev kodeksa.

2. Temeljna načela poklicne etike

2.1.

Notranji revizor je dolžan dosegati visoke standarde strokovne sposobnosti, morale in dostojanstva, ki jih je raz­glasil Inštitut s kodeksom. Kot njegov član je dolžan dosledno izvajati njegove sklepe oziroma delovati v skladu z njegovimi smernicami.

2.2.

Nenehno spremljanje strokovnih dosežkov na no­tranjerevizijskem področju in drugih področjih, pomembnih za njegovo delovanje, ter strokovno izpopolnjevanje sta nalogi vsakega notranjega revizorja. Posebno pozornost je dolžan po­svečati usposabljanju mlajših kolegov, torej tudi nanje prenašati pridobljena notranjerevizijska in druga znanja.

2.3.

Sodelovanje med notranjimi revizorji temelji na to­varištvu, odkritosti in izmenjavanju izkušenj. Notranji revizor svojemu stanovskemu tovarišu ne odreče pomoči v obliki na­sveta ali mnenja. Ceni in spoštuje znanje, dostojanstvo in strokovnost vsakega sodelavca v notranjerevizijski dejavnosti in drugih dejavnostih.

3. Osebnostne značilnosti in veščine notranjega revizorja

Notranjega revizorja odlikujejo osebnostne značilnosti, ki mu omogočajo strokovno in moralno neoporečno delovanje. Za zagotavljanje kakovostnega izvajanja notranjerevizijskih storitev potrebuje poleg vedenj in znanj še določene poklicne veščine.

3.1. Osebnostne značilnosti

Od notranjega revizorja se pričakuje, da je sposoben:

-

prepoznavati in predvidevati tveganja,

-

ločevati bistveno od nebistvenega,