TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba nasprotne udeleženke se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v II. točki izreka glede nepremičnine s parc. št. 1547/64, k. o. 0000 X.) potrdi.

Srž pritožbe je, ali je sporna parcela skupno pripadajoče zemljišče k obravnavanim stavbam. Nasprotna udeleženka namreč trdi, da ta parcela ni bila urbanistično namenjena rabi stavb in zato ne more biti njihovo pripadajoče zemljišče. Pritožbeno sodišče se v nasprotju s pritožnico pridržuje zaključku sodišča prve stopnje, da je bila sporna parcela ves čas funkcionalno in prostorsko, v luči urbanističnih standardov, namenjena in potrebna za rabo stavb v stanovanjskem naselju.

Iz ugotovitev izvedenskega mnenja je razvidno, da je prišlo do drugače realiziranega načrtovanja, a v skladu z urbanističnimi standardi. V takem primeru bi togo upoštevanje zgolj drugače realiziranega načrtovanja dalo rezultat, ki bi bil v očitnem nasprotju s pravili, ki so izpeljevala obrnjeno načelo superficies solo cedit. Pripadnost sporne parcele k stavbam tako ni odpadla. Ves čas od izgradnje stavb dalje parcelo nesporno uporabljajo, vzdržujejo in zanjo skrbijo etažni lastniki stavb.