Glavni cilj tega sporazuma je nadaljnja krepitev sodelovanja med pogodbenicami z dopolnitvijo določb Sporazuma EGP, ki veljajo za satelitsko navigacijo.
Za namene tega sporazuma:
(a) »Evropski globalni navigacijski sistem (GNSS)« vključuje sistem Galileo in skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS);
(b) »Razširjena storitev« pomeni regionalne mehanizme, kot je EGNOS. Navedeni mehanizmi uporabnikom GNSS omogočajo boljše rezultate, na primer večjo natančnost, razpoložljivost, celovitost in zanesljivost;
(c) »Galileo« pomeni avtonomni civilni evropski globalni satelitski sistem za navigacijo in določanje točnega časa pod civilnim nadzorom ter zagotavljanje storitev GNSS, ki so ga oblikovale in razvile Unija in njene države članice. Upravljanje sistema Galileo se lahko prenese na zasebnika.
Galileo predvideva javno dostopne storitve, komercialne storitve, storitve za varstvo človeškega življenja, iskanje in reševanje ter zavarovanePRS z omejenim dostopom, ki so zasnovane za potrebe pooblaščenih uporabnikov iz javnega sektorja;
(d) »Ureditveni ukrep« pomeni vsak zakon, pravilnik, smernico, pravilo, postopek, sklep ali podoben upravni ukrep pogodbenice;
(e) »Zaupni podatki« so podatki v kakršni koli obliki, ki jih je treba zaščititi pred nepooblaščenim razkritjem, ki bi lahko v različni meri škodovalo osnovnim interesom pogodbenic ali posamezne države članice, vključno z interesom državne varnosti. Razvrstitev teh podatkov je označena z razvrstitvenimi oznakami. Pogodbenice podatke, ki morajo biti zaščiteni pred vsako izgubo zaupnosti, celovitosti in dostopnosti, razvrstijo v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi.
(1)
Pogodbenice soglašajo glede uporabe naslednjih načel pri dejavnostih sodelovanja iz tega sporazuma:
(a) Sporazum EGP je podlaga za sodelovanje med pogodbenicami na področju satelitske navigacije;
(b) pravica do opravljanja storitev satelitske navigacije na območjih pogodbenic;
(c) pravica do uporabe vseh storitev sistemov Galileo in EGNOS, vključno s PRS, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji glede njihove uporabe;
(d) tesno sodelovanje pri varnostnih vprašanjih programov GNSS s sprejetjem in uveljavitvijo enakovrednih varnostnih ukrepov v zvezi s programi GNSS tako v Uniji kot na Norveškem;
(e) ustrezno upoštevanje mednarodnih obveznosti pogodbenic glede zemeljskih zmogljivosti evropskih programov GNSS.
(2)
Ta sporazum ne vpliva na institucionalno strukturo, določeno z zakonodajo Evropske unije za namen delovanja programa Galileo. Sporazum tudi ne vpliva na veljavne regulativne ukrepe, s katerimi se izvajajo obveznosti o neširjenju in nadzor uvoza, nadzor nematerialnega prenosa tehnologije ali nacionalni varnostni ukrepi.
(1)
Pogodbenice sodelujejo pri vprašanjih radijskega spektra, ki zadevajo evropske satelitske navigacijske sisteme v okviru Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), pri čemer upoštevajo »Memorandum o soglasju glede vodenja postopkov v zvezi sistemom radijskih navigacijskih satelitskih storitev Galileo pri Mednarodni telekomunikacijski zvezi«, podpisan 5. novembra 2004.
(2)
V tem okviru pogodbenice zaščitijo ustrezno dodeljene frekvence za evropske satelitske navigacijske sisteme, da bi uporabnikom zagotovile dostop do storitev teh sistemov.
(3)
Poleg tega pogodbenice priznavajo pomen zaščite navigacije prek radijskega spektra pred oviranjem in motnjami. V ta namen opredelijo vire motenj in iščejo obojestransko sprejemljive rešitve za boj proti takim motnjam.
(4)
Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, kot da odstopa od veljavnih določb ITU, vključno s Pravilnikom o radiokomunikacijah ITU.
(1)
Norveška sprejme vse izvedljive ukrepe za čim lažjo namestitev, vzdrževanje in obnovitev zemeljskih zmogljivosti evropskih programov GNSS (»zemeljske zmogljivosti«) na ozemljih pod svojo pristojnostjo.
(2)
Norveška sprejme vse izvedljive ukrepe za zaščito ter trajno in nemoteno delovanje zemeljskih zmogljivosti na svojih ozemljih, vključno z uporabo organov kazenskega pregona, kadar je to potrebno. Norveška obenem uporabi vsa praktična sredstva, da navedene zmogljivosti zaščiti pred lokalnimi radijskimi motnjami, računalniškimi vdori in poskusi prisluškovanja.
(3)
O pogodbenih razmerjih glede zemeljskih zmogljivosti se dogovorita Evropska komisija in imetnik lastninskih pravic. Norveški organi bodo v celoti upoštevali poseben status zemeljskih zmogljivosti in se, če je le mogoče, pred vsakim ukrepanjem v zvezi z zemeljskimi zmogljivostmi predhodno dogovorili z Evropsko komisijo.
(4)
Norveška vsem osebam, ki jih imenuje ali kako drugače pooblasti Evropska unija, omogoči trajen in neoviran dostop do zemeljskih zmogljivosti. Norveška v ta namen vzpostavi kontaktno točko, ki sprejema podatke o osebah, ki potujejo do zemeljskih zmogljivosti, in omogoča čim lažje gibanje in delovanje teh oseb v praksi.
(5)
Carinski organi ali policija ne preverjajo arhivov in opreme zemeljskih zmogljivosti ter dokumentov v tranzitu, ne glede na to, v kakšni obliki so in ali imajo uradni žig ali oznako.
(6)
Če sta varnost zemeljskih zmogljivosti ali njihovo delovanje ogrožena, Norveška in Evropska komisija nemudoma obvestita druga drugo o dogodku in ukrepih za ureditev razmer. Evropska komisija lahko za izmenjavo takšnih informacij dodatno imenuje zanesljivo pravno ali fizično osebo kot kontaktno osebo z Norveško.
(7)
Pogodbenice se o podrobnejših postopkih v zvezi z vprašanji iz odstavkov 1 do 6 dogovorijo v ločenem sporazumu. Takšni postopki morajo med drugim vsebovati pojasnila v zvezi s pregledi, obveznostmi kontaktnih točk, zahtevami glede kurirjev in o ukrepih v primeru lokalnih radijskih motenj in sovražnih dejanj.
(1)
Pogodbenice so prepričane, da je treba globalne satelitske navigacijske sisteme zaščiti pred grožnjami, kot so zloraba, interferenca, motnje in sovražna dejanja. Pogodbenice zato sprejmejo vse praktične ukrepe, vključno, kadar je to primerno, z ločenimi sporazumi za zagotovitev kontinuitete, varnosti in zaščite storitev satelitske navigacije ter z njimi povezane infrastrukture in ključnih zmogljivosti na svojih ozemljih.
Evropska Komisija namerava določiti ukrepe za nadzor in upravljanje občutljivih zmogljivosti, informacij in tehnologij evropskih programov GNSS ter za njihovo zaščito pred tovrstnimi grožnjami in neželenim širjenjem.
(2)
Norveška v tem okviru potrjuje svojo namero, da v svojo zakonodajo pravočasno uvede ukrepe za enako stopnjo varnosti in zaščite, kot velja v Evropski uniji, in jih uveljavi.
Zaradi vsega naštetega bodo pogodbenice obravnavale varnostna vprašanja v zvezi s programi GNSS, vključno z akreditacijo strukture upravljanja evropskih programov GNSS v ustreznih odborih. Praktične rešitve in postopki se opredelijo v poslovnikih ustreznih odborov, pri čemer se upošteva okvir Sporazuma EGP.
(3)
Če ni mogoče zagotoviti enakovredne stopnje varnosti in zaščite, se pogodbenice medsebojno posvetujejo, z namenom da uredijo razmere. Po potrebi se obseg sodelovanja na tem področju ustrezno prilagodi.
(1)
Izmenjava in zaščita tajnih podatkov Unije poteka v skladu s »Sporazumom med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o varnostnih postopkih za izmenjavo tajnih podatkov, podpisanim 22. novembra 2004, ter dogovori o izvajanju navedenega Varnostnega sporazuma.
(2)
Norveška lahko zaupne informacije z oznako nacionalne stopnje tajnosti o Galileo izmenja s tistimi državami članicami, s katerimi je za ta namen sklenila bilateralne sporazume.
(3)
Pogodbenice skušajo vzpostaviti celovit in skladen pravni okvir za izmenjavo zaupnih informacij o programu Galileo med sabo.
(1)
Da bi med pogodbenicami zagotovila enotno politiko nadzora izvoza in neširjenja v zvezi z Galileo, Norveška potrjuje svojo namero, da v svojo zakonodajo pravočasno uvede ukrepe za enakovredno stopnjo nadzora izvoza in neširjenja tehnologij Galileo, podatkov in predmetov, kot velja v Uniji in njenih državah članicah, ter jih uveljavi.
(2)
Če ni mogoče zagotoviti enakovredne stopnje nadzora izvoza in neširjenja, se pogodbenice posvetujejo, z namenom da uredijo razmere. Po potrebi se obseg sodelovanja na tem področju ustrezno prilagodi.
Norveška je izrazila svoj interes za PRS v okviru programa Galileo, saj meni, da gre za pomemben del njenega sodelovanja v evropskih programih GNSS. Pogodbenice sklenejo, da bodo to vprašanje obravnavale, takoj ko bodo opredeljene politike in operativni sporazumi o dostopu do PRS.
(1)
Pogodbenice priznavajo pomen usklajevanja pristopov na mednarodnih forumih za standardizacijo in homologacijo glede globalnih storitev satelitske navigacije. Predvsem bodo pogodbenice skupno podpirale razvoj standardov Galileo in spodbujale njihovo uporabo po vsem svetu ter poudarjale interoperabilnost z drugimi programi GNSS.
(2)
Da bi spodbujale in izvajale cilje tega sporazuma, bodo pogodbenice po potrebi sodelovale pri vseh vprašanjih glede programov GNSS, ki se pojavijo predvsem v Mednarodni organizaciji za civilni letalski promet, Mednarodni pomorski organizaciji in ITU.
Pogodbenice se na zahtevo katere koli od njih nemudoma posvetujejo o vsakem vprašanju, ki se pojavi pri razlagi ali uporabi tega sporazuma. Vsi spori glede razlage ali uporabe tega sporazuma se rešujejo s posvetovanji med pogodbenicami.
(1)
Ta sporazum začne veljati prvi dan v mesecu, ki sledi tistemu, v katerem sta se pogodbenici medsebojno uradno obvestili o dokončanju postopkov, potrebnih za ta namen.
Uradna obvestila se pošljejo Generalnemu sekretariatu Sveta, ki je depozitar tega sporazuma.
(2)
Zapadlost ali prenehanje tega sporazuma ne vpliva na veljavnost ali trajanje katere koli ureditve v okviru tega sporazuma ali katerih koli posebnih pravic in obveznosti na področju pravic intelektualne lastnine.
(3)
Ta sporazum se lahko spremeni z vzajemnim pisnim dogovorom pogodbenic. Vsaka sprememba začne veljati z datumom prejetja zadnjega diplomatskega pisma, s katerim je druga pogodbenica obveščena, da so ustrezni notranji postopki, potrebni za začetek veljavnosti, končani.
(4)
Ne glede na odstavek 1 Norveška in Evropska unija glede zadev, ki spadajo v njeno pristojnost, soglašata, da se ta sporazum začasno uporablja od prvega dne meseca, ki sledi datumu, ko druga drugo uradno obvestita o zaključku za ta namen potrebnih postopkov.
(5)
Vsaka pogodbenica lahko odpove ta sporazum, če o tem pisno obvesti ostale pogodbenice s šestmesečnim odpovednim rokom.
Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in norveškem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.
V Bruslju, 22. septembra 2010.
(*1) UL L 246, 20.7.2004, str. 1.
(*2) UL L 196, 24.7.2008, str. 1.