Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno. Višina regresa je določena v tarifni prilogi.
Pravica delavca do izplačila regresa za letni dopust je praviloma vezana na pravico do letnega dopusta.
Do regresa za letni dopust so upravičeni:
-
delavci, ki so na dan izplačila regresa za letni dopust v delovnem razmerju v podjetju in imajo najmanj 6 mesecev skupne delovne dobe; v primeru, da so delavci izpolnili pogoj šestih mesecev po izplačilu regresa v podjetju, vendar še v tekočem letu, se jim regres izplača do konca leta;
-
delavci, ki na dan izplačila regresa za letni dopust niso več v delovnem razmerju v podjetju, vendar so v času od 1. 1. tekočega leta do dneva izplačila regresa izkoristili del pripadajočega dopusta za tekoče leto, so upravičeni do sorazmernega dela regresa;
-
delavci, ki so sklenili delovno razmerje v podjetju po izplačilu regresa, če je bilo to dogovorjeno ob sklenitvi delovnega razmerja in regresa niso prejeli pri prejšnjem delodajalcu;
-
delavci, ki so v skladu z določilom 57. člena zakona o delovnih razmerjih upravičeni do sorazmernega letnega dopusta.
Delavcem iz zadnje alinee predhodnega odstavka pripada sorazmerni del regresa za letni dopust, in sicer glede na pripadajoče število dni letnega dopusta. Drugim delavcem, ki so sklenili delovno razmerje v tekočem letu, pripada samo razlika med regresom, ki so ga prejeli v prejšnjem podjetju, in regresom, izplačanim v podjetju, v katerem so sklenili delovno razmerje. Vsem delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev regresa za letni dopust do 30. 6., se mora le-ta izplačati najkasneje do 31. 7. tekočega leta, ostalim delavcem pa najkasneje do 31. 1. naslednjega leta.
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
-
za 10 let delovne dobe 50%
-
za 20 let delovne dobe 75%
-
za 30 let delovne dobe 100% povprečne mesečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka.
Podjetje lahko v podjetniški pogodbi ali internem aktu opredeli nagrado za jubileje v podjetju.
Delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi v višini treh povprečnih mesečnih neto plač v gospodarstvu Republike Slovenije ze pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih neto plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Odpravnina ob upokojitvi se mora izplačati najkasneje ob izplačilu zadnje plače.
V primeru smrti delavca se odpravnina, ki bi v skladu z določilom prvega odstavka 3. točke tega člena pripadala delavcu, če bi se upokojil v letu, ko je nastopila smrt, izplača najožjemu družinskemu članu. Ta odpravnina se mora izplačati najkasneje v roku treh dni po pridobitvi uradnega dokumenta o smrti delavca.
Delavec ni upravičen do odpravnine, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je upravičen do plačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.
V primeru smrti delavca pripada ožjemu svojcu solidarnostna pomoč v višini ene povprečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
Na predlog sindikata podjetja se delavcu dodeli solidarnostna pomoč v naslednji primerih:
-
ob smrti ožjega družinskega člana (zakonec, otroci, če živijo v skupnem gospodinjstvu in so vzdrževani),
-
ob nastanku težje invalidnosti (II. kategorija invalidnosti, 70% telesna okvara delavca),
-
več kot tri mesece neprekinjene odsotnosti delavca zaradi bolezni ob upoštevanju stvarnih socialnih razmer največ enkrat letno,
-
elementarne nesreče ali požara ob upoštevanju stvarnih socialnih razmer.
Druga in tretja alinea se izključujeta.
Za ugotavljanje stvarnih socialnih razmer se upoštevajo:
-
materialne razmere družine,
-
zdravstveno stanje družinskih članov,
-
stanovanjske razmere.