25. člen (SKP 19.)
Letni dopust
Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju 18 delovnih dni, ne glede na to ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
Delavec ima pravico izrabiti letni dopust, ko mu preteče čas nepretrganega dela, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev v podjetju, v več podjetjih ali pri delodajalcih.
Delavec, ki dela nepretrgoma do šest mesecev v koledarskem letu, ima za vsak dopolnjen mesec dela, pravico do 1/12 letnega dopusta. Tako izračunan dopust se zaokroži navzgor.
Pri določanju dolžine letnega dopusta se upoštevajo naslednji kriteriji:
Pripadajoče število dni dopusta v odnosu na delovno dobo ter število dni dopusta po kriterijih iz točk b) do e) se opredelijo v podjetniški kolektivni pogodbi ali internem aktu.
Plan izrabe (razpored) letnega dopusta, v določeni organizacijski enoti, določi vnaprej vodja enote ob upoštevanju potreb delovnega procesa tako, da le-ta tudi v času dopustov ne bo bistveno moten. Pri razporejanju letnih dopustov se v okviru možnosti upoštevajo predlogi in želje delavcev.
Delavec ima pravico do trikrat po en dan dopusta izkoristiti na tisti dan, ki ga sam določi. O izrabi tega dopusta mora obvestiti podjetje oziroma delodajalca najmanj 2 delovna dneva pred izrabo.
Če delavec med trajanjem letnega dopusta zboli ali v drugih primerih opravičene odsotnosti z dela, se mu ta čas ne šteje v letni dopust.
Po prenehanju razlogov za odsotnost zaradi bolezni ali drugih opravičenih primerov, delavec praviloma nadaljuje z izrabo letnega dopusta, v soglasju z neposrednim vodjem, pa ga lahko izrabi tudi kasneje oziroma najkasneje do 30. junija naslednjega leta.