Za uporabo sredstev fundacije se upoštevajo naslednja načela:
-
dosežen nivo zdravstvenih, socialnih in drugih pravic, ki so posameznikom glede na vrsto in stopnjo invalidnosti ter druge okoliščine zagotovljene z zakoni in drugimi predpisi,
-
vpliv invalidnosti ne glede na vzrok, na socialni položaj posameznika in njegove družine, ki se kaže v potrebah po posebnih socialnih programih, izobraževanju in usposabljanju, v zvezi z bivanjem in zaposlovanjem ter ohranjevanjem zdravja,
-
število in socialni položaj posameznih invalidov, bolnikov in njihovih skupin ter zagotavljanje posebnih socialnih programov in storitev koristnikom z območja države preko razvite nacionalne mreže oziroma nacionalnih programov,
-
zagotavljanje možnosti koristnikom za izbiro ustreznih programov in storitev kot dopolnitev javne službe,
-
obstoječe gibalne in komunikacijske ovire, ki onemogočajo normalno socialno življenje posameznim skupinam invalidov in bolnikov,
-
posebna potreba po informativni dejavnosti,
-
potreba po posebnih športnih, kulturnih in rekreativnih dejavnostih,
-
potreba po delovanju invalidskih in humanitarnih organizacij,
-
potreba po naložbah v osnovna sredstva invalidskih in humanitarnih organizacij ter za njihovo vzdrževanje.
Če za zgoraj navedene namene posamezni uporabniki nimajo v celoti zagotovljenih sredstev iz državnega proračuna, iz naslova zavarovanja ali drugih javnih sredstev, se lahko zanje namenijo tudi sredstva fundacije.
Za delovanje in izvajanje posebnih socialnih programov in storitev, za reševanje socialnih stisk in težav oziroma reševanje socialnih potreb posameznikov se nameni najmanj 75 odstotkov sredstev, za naložbe in vzdrževanje se nameni največ 25 odstotkov sredstev.