Proizvodno sposobna zemljišča se uvrščajo v posamezne katastrske kulture po naslednjih merilih:
1.
V njive se uvrščajo zemljišča, na katerih se gojijo poljščine, jagodičje (jagode, ribez, maline in podobno), detelja, sadike sadnega, gozdnega in okrasnega drevja ali grmičevja, sadike vinske trte in sadike hmelja.
V njive se uvrščajo tudi zemljišča, na katerih se gojijo vrtnine, če se po določbah 2. točke tega člena taka zemljišča ne uvrščajo v vrtove.
2.
V vrtove se uvrščajo zemljišča, na katerih se gojijo vrtnine ali cvetje za prodajo, in na katerih je urejeno redno namakanje.
3.
V plantažne sadovnjake se uvrščajo zemljišča, ki so strnjeno posajena s sadnim drevjem tako, da se lahko z uporabo mehanizacije intenzivno oskrbujejo po sodobnih sadjarskih načelih (zimska in letna škropljenja, oskrba tal, gnojenje, odvažanje pridelka in podobno), in če obsegajo več kot 1000 m2 površine.
4.
V ekstenzivne sadovnjake se uvrščajo s sadnim drevjem posajena zemljišča, ki se po merilih iz 3. točke tega člena ne dajo uvrstiti v plantažne sadovnjake.
5.
V vinograde se uvrščajo zemljišča, ki so posajena s plemenito ali samorodno vinsko trto.
6.
V hmeljišča se uvrščajo zemljišča, na katerih se goji hmelj.
7.
V travnike se uvrščajo zemljišča porasla s travo, ki jo je možno ekonomično kositi vsaj enkrat letno.
Pri presoji stopnje ekonomičnosti košnje se upoštevata sposobnost tal za prirast trave in možnost uporabe kosilnic.
8.
V barjanske travnike se uvrščajo s travo in močvirsko preslico porasla zemljišča, ki so na organskih ali mineralno organskih tleh, v katerih nivo talne vode v teku leta pogosto dosega površino tal.
9.
V pašnike se uvrščajo zemljišča porasla s travo, ki je ni mogoče ekonomično kositi zaradi slabega prirasta, strmine, skalovitosti ali nedostopnosti zemljišča, možno pa jo je uporabiti za pašo.
V pašnike se uvrščajo tudi zemljišča, ki so delno ali popolnoma zaraščena z grmovjem, brinjem, robido in podobnimi rastlinami brez gospodarske vrednosti, če po svoji kakovosti niso sposobna za njivsko ali travniško rabo.
V pašnike se uvrščajo tudi s travo porasla zemljišča, ki imajo po tem pravilniku značaj travnika, če se uporabljajo kot stalna tekališča za živino; tako zemljišče se uvrsti v pašnik do 5000 m2 površine, presežek nad 5000 m2 pa se uvrsti v travnik.
10.
V trstičja se uvrščajo močvirna zemljišča, na katerih rastejo trstike ali druge močvirne rastline, ki jih je možno uporabiti v gospodarske namene.
11.
V gozdne plantaže se uvrščajo kmetijska zemljišča, ki so posajena s hitrorastočimi listavci za pridobivanje lesa (kot so topol in podobno).
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se drevoredi hitrorastočih listavcev ne uvrščajo v gozdne plantaže, temveč v katastrsko kulturo zemljišča, na katerem se nahajajo.
12.
V gozdove se uvrščajo zemljišča, ki so strnjeno porasla z gozdnim drevjem.
V gozdove se uvrščajo tudi gozdne poseke, ki se ne obdelujejo oziroma, ki se ne kosijo ter preseke pod žičnicami in elektrovodi, če so ožje od 5 m; če so preseke širše od 5 m, se uvrstijo v pašnik.