TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Upravnosodna praksa je enotna glede stališča, da vrsta in obseg nedovoljene gradnje nista vprašanji, ki bi bili pomembni za odločitev v zadevi odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.

Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora po določbi 157. člena ZGO-1 ni odvisna od časa posega in velja za vse (še vedno) nesanirane posege v prostor, ugotovljene v inšpekcijskem postopku, ne glede na čas posega. Določitev nadomestila za nesanirani poseg v prostor namreč ne pomeni posega za nazaj, saj je bila obravnavana gradnja ob izdaji inšpekcijske odločbe še vedno v nasprotju s predpisi (tako na primer sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips149/2007). Zato je toženka ravnala pravilno, ko je pri opredelitvi kriterijev za ugotavljanje in vrednotenje značilnosti območja izhajala iz predpisov, veljavnih v času izdaje odločbe, na katere se je sklicevala v odločbi, torej tudi Odloka o PUP, ne glede na to, ali je začel veljati po tem, ko je bila gradnja že izvedena.