TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožba dolžnika zoper točko I izreka in del točke II izreka sklepa sodišča prve stopnje (v katerem je odločeno, da se razveljavi sklep Okrajnega sodišča v Lendavi I 161/2025 z dne 24. 10. 2025 in odločeno, da se denarna kazen v višini 6.000,00 EUR ne izterja), se zavrže.

2. Pritožbi dolžnika zoper del točke II izreka sklepa (v katerem je odločeno, da se odločitev o stroških postopka iz točke III izreka sklepa Okrajnega sodišča v Lendavi I 161/2025 z dne 24. 10. 2025 vzdrži v veljavi), se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. V ostalem se pritožba dolžnika (zoper točko III izreka) in pritožba upnice zavrneta in se v nerazveljavljenem delu točk II in III izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Odločitev o stroških pritožbenega postopa se pridrži za končno odločbo.

Namen denarne kazni, ki jo predvideva tretji odstavek 226. člena ZIZ, zato ni kaznovanje dolžnika oz. sankcija za zamudo pri izpolnitvi nedenarne obveznosti, kot to zmotno meni upnica, temveč vplivanje na voljo dolžnika, da bo zaradi zagrožene denarne kazni izpolnil obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Ustavitev izvršbe zaradi izpolnitve nenadomestnega dejanja (tj. posredovanje podatkov ZPIZ-u za vpis v matično evidenco upnice in prijave upnice v zavarovanje za vpis v matično evidenco pri ZPIZ-u od 18. 5. 2024 dalje), ki jo je sodišče prve stopnje dovolilo s sklepom o izvršbi I 161/2025 z dne 5. 9. 2025, pa zato pomeni tudi ustavitev izvršbe s predlaganim in edinim predvidenim izvršilnim sredstvom za dosego nenadomestnega dejanja, ki ga določa ZIZ v tretjem odstavku 226. člena, to je denarno kaznijo. Z ustavitvijo izvršbe glede nedenarne terjatve, ki jo lahko opravi le dolžnik, je prenehala pravna podlaga za vodenje izvršbe po uradni dolžnosti, s tem pa je odpadel tudi namen denarne kazni kot sredstva prisile za izpolnitev.