Reliefno oblikovanje nasipov in usekov se izvede v skladu z geološkimi značilnostmi in obstoječo morfologijo terena in mora zagotoviti:
-
skladnost z značilnostmi širšega prostora oziroma sedanjih krajinskih vzorcev območja, kar se nanaša tako na oblikovne, vidne kot na ekološke značilnosti,
-
boljše optično vodenje, in
-
zakrivanje nezaželenih vedut oziroma odpiranje prostora v smeri zanimivih pogledov.
Med gradnjo je treba zagotoviti:
-
čim manjše posege v reliefno zgradbo za potrebe gradnje začasnih objektov in ureditev;
-
odkrivanje tal v čim manjšem obsegu;
-
sprotna ozelenitev brežin in urejanje površinskega odtoka ter utrditev končno oblikovanih brežin za preprečitev erozije;
-
da z odlaganjem materiala med gradnjo ne bodo zasute naravne depresije in struge vodotokov.
Preoblikovanje reliefa na obravnavanem odseku vključuje izvedbo usekov in nasipov in sicer pretežno na severni strani sedanje hitre ceste. Pri izvedbi usekov bodo izvedene zaokrožitve zgornjega dela brežin in pri izvedbi nasipov zaokrožitve spodnjega dela. Brežine vkopov in nasipov se izvajajo brez vmesnih berm, neporavnano, z ohranitvijo stabilnih skalnih gmot. Vsi posegi v reliefno zgradbo bodo izvedeni tako, da bodo novo oblikovane brežine speljane v obstoječi relief na obrobju posegov.
Vse sanacije reliefa na območjih opuščenih priključkov in poljskih poti se izvedejo z zasipanjem oziroma izkopom zgornjih plasti opuščenih cest ter s poravnavo terena in oblikovanjem površinskega pokrova.
– km 0,0 – 1,80: na ravninskem delu do reke Krke se v sklopu cestnega nasipa kot vzdolžne terase mestoma ob cesti oblikujejo nasipne brežine za zadrževanje divjadi do širine 8 m;
-
km 1.90, 1.92: od premostitve Krke do Čateža so vkopi v severno pobočje oblikujejo z zaokrožitvijo zgornjih delov vkopa;
-
km 2,44 – 2,60: pri ukopu v južno pobočje Čateškega griča je potrebno upoštevati ohranitev južnega dela obrambnega zidu poznoantične utrdbe. Ohranitev obzidja je mogoča z izvedbo opornega zidu;
-
km 2.5 – izvedba podpornega zidu ob arheološkem območju na Čateškem griču;
-
km 2,85 – 2,98 – izvedba pokritega vkopa na Čatežu. Predvideni vkop se izvede z nadkritjem, na njem se uredi parkirišče in zasadi vegetacija;
-
km 2,7 – 2,9: med severnim robom AC in lokalno cesto se na mestih, kjer se rušijo objekti, relief poravnava, uredijo se javne zelene površine ter speljejo pešpoti;
-
km 2,9 – 3,0: kot sanacijska ureditev po rušenju stavb se preoblikuje relief v južnem delu naselja Čatež z oblikovanjem položne brežine z zasutjem vse do podpornega zidu pod viaduktom v km 3.0 in z upoštevanjem dovoza do objekta Rimska 25;
-
km 4.3 – 4.42, 5.7 – 5.85, 6.2 – 6.44, 6.7 – 6.8, 7.15, 7.46, 8.9 – 9.0, 9.1, 10.32 – 10.36: na severni strani širitve ceste od priključka Brežice do priključka Obrežje so pri strmejših izvedbah nasipov položni izteki spodnjih delov brežin v naravni relief (naklon ca. 1:3);
-
km 7,1 – 7,6 Podgračeno: opuščeni del trase hitre ceste se sanira z odstranitvijo vozišča, delnim nasipanjem v sklopu ureditve protihrupnega nasipa in z zasaditvijo;
-
km 11.6 (priključek Obrežje in deviacija 1-17): oblikovanje nasipov se izvede s položnejšimi, zvezno izpeljanimi brežinami.
Sanacije reliefa na območjih opuščenih priključkov in cest se izvedejo z zasipanjem oziroma izkopom zgornjih plasti cestišča in s poravnavo terena.
Po potrebi se v območju deteljic priključkov nasipajo trajni viški nenosilnega materiala. Oblikovanje nasipov se izvede z zvezno izpeljanimi brežinami.
Manjše spremembe reliefne zgradbe so predvidene tudi v okviru protihrupnih ukrepov, kjer je predvidena izvedba protihrupnih nasipov (Podgračeno, Ribnica, Obrežje).
Z zasaditvami na območju predvidenih posegov je treba zagotoviti:
-
oblikovanje prostora v skladu s krajinskimi vzorci na obravnavanem odseku: na območjih kmetijskih površin je zatravitev, ob vodotokih ureditev obrežnega pasu (zasaditev hidrofilnih drevesnih in grmovnih vrst), pri posegih v gozd oblikovanje novega gozdnega roba (zasaditev drevesne in grmovne vegetacije) ter zasaditev obrežne zarasti ob vodotokih in v vlažnih depresijah; pri načrtovanju zasaditve se upošteva princip dosaditve in čim bolj dosledna uporaba avtohtonih rastlin, ki uspevajo tudi v ekstremnih rastnih razmerah;
-
oblikovanje kvalitetnih obvodnih biotopov z obvodno vegetacijo in usmerjanje živali v propuste pod avtocesto;
-
optično vodenje voznikov s tem, da se z zasaditvami zagotovi predpisano preglednost ceste;
-
utrjevanje tal na brežinah nasipov in usekov;
-
členitev obcestnega prostora s skupinami drevja in grmovnic na odsekih s protihrupnimi ukrepi tako, da bodo protihrupne ograje vidno manj moteče za voznike in za prebivalce na ščitenih območjih;
-
zakrivanje vidno izpostavljenih protihrupnih barier in oblikovanje zaključenih ambientov naselij (predvsem Čatež in Podgračeno ter bencinski servis Mokrice – jug).
Nove zasaditve se v največji možni meri navezujejo na obstoječo vegetacijo. Nove skupine drevnine in ureditve morajo biti v skladu z obstoječim krajinskim vzorcem.
Zatravitev površin je vzdolž celotne trase (brežine nasipov in usekov ter druge površine med voziščem in zaščitno mrežasto ograj, površine, ki bodo poškodovane med vsemi načrtovanimi posegi) in na ločilnem pasu.
Zgornje zaokrožitve in posneti robovi usekov in nasipov se v skladu z ureditveno situacijo lokacijskega načrta zatravijo ali zasadijo z nižjimi grmovnicami oziroma z vegetacijo, ki oblikuje gozdni rob.
Brežine usekov in nasipov se zatravijo in mestoma zasadijo z drevjem in grmovjem, kot je predvideno v ureditveni situaciji lokacijskega načrta.
Na celotni trasi znašajo odmiki grmovnic od roba cestišča 3 m, odmiki dreves pa 8 m. Košnja trave (vzdrževanje) je potrebno na oddaljenosti 2 m od roba cestišča.
V pasu med robom ureditev v obcestnem prostoru in robom ohranjene gozdne vegetacije se zasadi nov gozdni rob s členjeno razmestitvijo sadik avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.
Sajenje skupin drevja in grmovnic je na območjih, kjer trasa poteka prek kmetijskih površin in kjer se v skupinah pojavlja že obstoječa vegetacija ter v obvodnem prostoru, kjer obrežna vegetacija spremlja struge potokov in savskih mrtvic. Ob načrtovanju razmestitve in oblikovanja skupin drevnine se hkrati upoštevajo zakonitosti optičnega vodenja.
Pri načrtovanju zidu ob arheološkem območju na Čateškem griču se predvidi izvedba berm – polic med segmenti zidu; tu se namestijo korita, v katera se zasadijo grmovnice in plezalke ter prevešave rastline. Širine polic in dimenzije korit morajo zagotoviti obstoje in razvoj teh rastlin.
Uporabijo se predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev, ki so značilni za območje, po katerem poteka trasa, z upoštevanjem vegetacijskih značilnosti in rastnih razmer posameznih mikrolokacij, kar še zlasti velja za območja, kjer trasa prečka vodotoke in na območju Prilipske mrtvice ter preostalega obvodnega sveta Save. V okviru opornega zidu na Čateškem griču se predvidi zasaditev avtohtonih grmovnic, plezalk in prevešavih lesnatih rastlin.
Za območja spremljajočih objektov se v največji možni meri uporabijo avtohtone vrste s posebnimi lastnostmi, kot so barva in tekstura, dovoljena pa je tudi uporaba nekaterih parkovnih vrst drevnine, ki so po vidnih značilnostih podobne avtohtonim vrstam.
Za travne površine na obcestnem pasu se skladno z ekspozicijo posameznih predelov obcestnega prostora uporabi travna mešanica za sončne in za senčne lege, ki mora biti čim bolj odporna na onesnaženje tal. Travni mešanici naj se primeša seme cvetočih zelišč.
Zatravijo se površine v ločilnem pasu in vse površine v obcestnem prostoru, ki ne bodo utrjene z gradbenimi posegi in kjer ni predvidena zasaditev lesnatih rastlin. Največja območja zatravitev so na območjih, kjer trasa poteka po robu kmetijskih površin in se drevnina pojavlja le fragmentarno, v manjših skupinah.
Tehnični podatki o načrtovanju sistema odvodnjavanja in o vodnogospodarskih ureditvah so v 17. in 28. členu te uredbe, v tem členu so določila v zvezi s krajinskimi ureditvami.
Območja zadrževalnih bazenov se vključijo v širši prostor s pomočjo zasaditve, ki pa ne sme omejevati servisnega dostopa in izvajanja rednih vzdrževalnih del.
Brežine zadrževalnih bazenov se zatravijo. Pri zasnovi zasaditve drevnine se uporabijo obstoječe skupine grmovne in drevesne vegetacije in zasadijo nove skupine, tako da se zmanjša vidna izpostavljenost bazena.
Servisna cesta in dostop do bazena se izvedeta v makadamu, trasa ceste pa se čim bolj prilagodi reliefu oziroma izvede s čim manjšimi nasipi in useki.
Vodnogospodarske ureditve se izvedejo po načelu sonaravnega urejanja, kar vključuje zasaditev avtohtone drevnine v drevesnem in grmovnem sloju in zatravitev obvodnega prostora. Razmestitev sadik drevnine se prilagodi vzorcu obstoječe obrežne vegetacije v zgornjem in spodnjem toku posameznih vodotokov.
Na opuščenih delih sedanje hitre ceste, priključnih ramp in odsekov drugih cest se odstrani utrjeno vozišče, območja se reliefno preoblikujejo in zatravijo oziroma zasadijo v skladu s krajinskimi značilnostmi prostora.
Sanacije poškodovanih objektov in območij naravne in kulturne dediščine se načrtujejo v skladu z zahtevami v 29. in 30. členu te uredbe, pri čemer je treba na takih območjih zagotoviti prednostno izvedbo sanacij in čim hitrejši učinek načrtovanih ukrepov.
Izvedbe večjih opornih zidov so:
-
ob arheološkem območju na Čateškem griču,
-
v sklopu ureditve viadukta 6-1 Čatež na severni strani avtoceste,
-
v sklopu viadukta 6-2 na stiku trase avtoceste s Prilipsko mrtvico,
-
ob južnem robu avtoceste na poteku skozi naselje Obrežje zahodno od nadvoza 4-5.
Oporni zid ob Prilipski mrtvici se izvede z oblogo iz naravnega kamna.
Zid na Čateškem griču se izvede s površinsko obdelavo (možna tudi uporaba različnih barvnih tonov), ki bo poudarila horizontalne linije in tako optično zmanjšala višino zidu. Oblikovanje tega zidu je treba uskladiti z usmeritvami službe, pristojne za varstvo kulturne dediščine.
Oporni zidovi se ozelenijo s plezalkami in/ali pokrovnimi rastlinami.