Izvedejo se naslednje regulacije oziroma ureditve vodotokov:
-
Prilipski potok 7-01 prečka AC v km 5,59 v objektu 5-3, dolžina ureditve je 160m.
-
Pancar graben 7-02 se zaradi perspektivnega zaprtja Čateškega polja spelje ob južni strani AC do obstoječe struge pri Prilipah, dolžina ureditve je 1770 m.
-
Potok Mali Drnovec 7-03 prečka AC v km 5,95 v ploščatem propustu 2,0 × 2,0 m, dolžina ureditve je 110 m.
-
Potok Drnovec 7-03 prečka AC pod pravim kotom v km 6,16 v propustu 2,5 × 2,0 m, dolžina ureditve je 170 m.
-
Jarek 1 z označbo 7-04 se spelje po severni strani AC ob deviaciji 1-8 v Prilipski potok, dolžina ureditve je 740 m.
-
Potok 7-05 prečka AC pod pravim kotom v km 6,68 v prepustu 2,0 × 2,0m, dolžina ureditve je 72 m.
-
Potok Drašček 7-05 prečka AC pod pravim kotom v km 7,0 v prepustu 2,0 × 2,0 m, dolžina ureditve je 105 m.
-
Potok Orehovec 7-06 prečka AC pod pravim kotom v km 7,26 v prepustu 3,0 × 1,9 m, dolžina ureditve je 232 m.
-
Desna brežina Save 7-07: dolžina izvedbe nove brežine je 360 m od km 7,42 do km 7,78 in še dodatna stabilizacija nožice obstoječe brežine dolžine ca 155 m.
-
Potok 7-07 prečka AC v km 7,55 v propustu 2,0 × 2,0 m, dolžina ureditve je 153 m.
-
Grajski potok 7-08 prečka AC pod pravim kotom v km 8,4 v propustu 3,5 × 1,9 m, dolžina ureditve je 173 m.
-
Potok 7-10 prečka AC pod pravim kotom v km 9,15 v podvozu 3-8, dolžina ureditve je 144 m.
-
Potok 7-11 prečka AC‚ poševno v km 9,5 v v prepustu 2,0 × 2,0 m, dolžina ureditve je 200 m.
-
Dolinski potok 7-12 prečka AC pod pravim kotom v km 10,39 v podvozu 3-9, dolžina ureditve je 240 m.
-
Desni pritok 7-13 Dolinskega potoka v območju priključka Mokrice poteka po južni strani AC, dolžina ureditve je 390 m. Deviacijo 1-15 in priključna kraka A in B prečka potok v propustih 2,0 × 2,0 m.
-
Potok 7-14 se regulira ob lokalni cesti na dolžini 390 m, v nadaljevanju se struga spelje ob južni strani bencinske črpalke Mokrice – jug.
-
Potok 7-15 se zajame v Obrežju v cevi premera 140 cm, spelje pod AC (km 11,53) prek krožišča v dolžini ca 270m, v nadaljevanju pa se potok spelje v odprtem jarku, ki ga je potrebno ustrezno tesniti, mimo ČN Mlake do Save. Dolžina odprtega kanala je 1539 m.
Pri načrtovanju in izvajanju posegov v vodotoke se upoštevajo naslednja izhodišča in zahteve:
-
ureditve ne smejo poslabšati odtočnih razmer;
-
vsa prečkanja površinskih vodotokov se načrtujejo tako, da je svetli prerez sposoben prevajati merodajno stoletno visoko vodo odgovarjajočega vodotoka v tem prerezu pri varnostni višini, ki praviloma ne sme biti manjša od 1 m in le izjemoma 0,5 m;
-
obratovalna gladina bodoče HE Mokrice bo na koti 141,50, kar se že v tej fazi upošteva pri določitvi kot vseh ureditev;
-
upoštevajo se rešitve odvodnje Čateškega polja predvsem v povezavi z odvodnim kanalom iz depresijsko-retenzijskega območja;
-
trase obstoječih vodotokov se morajo ohranjati v največji možni dolžini;
-
zavarovanja morajo zagotavljati solidno protierozijsko zaščito brežin, objektov v strugah in objektov ob vodotokih; med izvajanjem posegov v vodotoke je treba preprečiti oziroma vsaj omejiti erozijo razgaljenih površin in zasipavanje strug; v času gradnje je potrebna ureditev začasnega odvodnjavanja in koncentracijo nizkih pretokov ter vegetacijsko utrjevanje razgaljenih površin takoj po končanih delih;
-
oblikovanje profilov reguliranih vodotokov mora biti čim bolj podobno naravnim profilom posameznih potokov;
-
predvidi se oblikovanje nesimetričnih profilov in neporavnanih brežin s spremenljivimi nakloni;
-
zagotovi se sonaravna izvedba regulacij oziroma ureditvenih posegov z uporabo naravnega materiala;
-
po izvedbi regulacij je treba poravnati teren in zatraviti poškodovane površine ob vodotokih ter na obrežju in na delu korita zasaditi avtohtono obrežno vegetacijo;
-
v času gradbenih del je potrebno zagotoviti ukrepe za zaščito pred onesnaženjem vseh površinskih voda na vplivnem območju posegov;
-
pri gradnji se ne smejo uporabljati materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine, ki lahko spremenijo osnovne lastnosti voda;
-
odpadne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in na infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati neposredno v vodotoke;
-
ločilni pas mora biti izveden vodotesno, predvideti pa je treba tudi ustrezno odvodnjavanje, s čimer bo preprečeno pronicanje polutantov v podtalje;
-
za primere razlitja škodljivih tekočin je treba pripraviti načrt za hitro ukrepanje;
-
pri pripravi izvedbenih projektov za reševanje zalednih voda Čateškega polja sodeluje tudi biolog – naravovarstvenik.
Sistem odvodnjavanja avtoceste in mednarodnega mejnega prehoda Obrežje je določen v 17. členu te uredbe.
Odvodnjevanje je zagotovljeno z upoštevanjem predpisanih nagibov vozišča avtoceste, utrjenih površin oskrbnih postaj in počivališč ter platojev mednarodnega mejnega prehoda. Odvod meteorne vode je preko kanalizacije, odvodnih jarkov, zadrževalnikov in lovilcev olj v recipient.
Odvodnjavanje območij bencinskih servisov mora biti skladno z določili uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanje (Uradni list RS, št. 35/96).
Ob izgradnji HE Mokrice je treba zaledne vode Čateškega polja speljati v zaprtem profilu 2 × 2 m od predvidenega zaključka desnoobrežnega obrambnega nasipa Save v km ca. 6,5 do nasipa HE Mokrice v km ca. 8,8. Del tega zaprtega profila v dolžini 360 m, ki je predmet tega lokacijskega načrta in je predviden tik ob peti avtocestnega nasipa, se zgradi sočasno z avtocesto. Izgradnja obravnavanega dela zaprtega profila ni predmet investitorja avtoceste, temveč investitorja hidroelektrarne.
S sistemom odvodnjavanja je treba zagotoviti naslednje ukrepe:
-
Odvodnjavanje vod s cestnih površin se uredi tako, da ne bo možno neposredno odtekanje vode v potoke. Zbiralni vodi, odtočni žlebi na cestišču in drugi gradbeni elementi ceste morajo biti zgrajeni tako, da lahko sprejmejo tudi večje množine vod (v času padavin) ali drugih tekočin v primeru prometne nesreče.
-
Zadrževalni čas vode v zadrževalnikih mora omogočiti učinkovito sedimentiranje trdnih delcev in vsaj delno razgradnjo organskih snovi. Volumen zadrževalnikov mora v primeru razlitja nevarne snovi zadržati njeno celotno količino. Potrebno je redno čiščenje in vzdrževanje zbiralnikov, mulj je potrebno obravnavati kot posebni odpadek.
-
Za primere razlitja večjih količin goriv, olj in drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov je potrebno pripraviti načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in za njihovo odstranitev.
-
Med gradnjo mora biti zagotovljeno spremljanje stanja onesnaženosti površinskih voda, ki mora biti časovno in vsebinsko usklajeno s programom gradbenih del in mora vključevati nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, nadzor nad uporabo (pretakanje, transport) goriv ter motornih in strojnih olj z vidika preprečevanja nepotrebnega razlivanja po površini gradbišča in nadzor nad uporabo gradbenih in izolacijskih materialov (cementnih mešanic, apna, bitumna in drugih).
-
Program spremljanja stanja mora vključevati tudi spremljanje rezultatov republiškega monitoringa kakovosti površinskih vod Slovenije za reko Krko na odvzemnem mestu v Krški vasi. Na vseh preostalih vodotokih je treba v program opazovanja vključiti terenske meritve ph, koncentracije vodotopnega kisika in suspendiranih snovi ter meritve motnosti. Meritve je treba izvajati v času gradbenih del v strugi potokov in na njihovih brežinah.
Na odseku od km 5,8 do km 9,4 poteka trasa avtoceste na obrobju širšega varstvenega pasu (cona 3) vodnih virov vrtin PR-3/92 nad Prilipami ter Mo-1/88 in Mo-2/88 ob Dolinskem potoku pod Mokricami.
Območje mednarodnega mejnega prehoda Obrežje (MMP) je izven varstvenega pasu vodnih zajetij pri Bregani na območju Republike Hrvaške.
Zaradi velike ranljivosti vodonosnika na območju MMP je treba predvideti vodotesno kanalizacijo, lovilce olj in prečiščevanje fekalnih in onesnaženih meteornih voda v čistilni napravi Mlake. Iztok iz čistilne naprave v Savo je izven vodovarstvenega območja zajetij pri Bregani.
Avtocesta ne sme v ničemer poslabšati obstoječega stanja kakovosti ostalih vodnih virov, kar je treba doseči z ustreznimi gradbenotehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje ter po izgradnji z ustreznim načinom vzdrževanja. Ob morebitnem poslabšanju stanja je investitor dolžan zagotoviti ustrezno sanacijo.
Med gradnjo in obratovanjem avtoceste je treba upoštevati naslednje pogoje:
-
Na celotnem odseku, predvsem pa na delih odseka med km 0,000 in 1,90, med km 2,90 in 8,40, med km 10,35 in 12,30 in na območju mednarodnega mejnega prehoda Obrežje, se je treba izogniti posegom do nivoja podzemne vode.
-
Med km 10,35 in km 10,80 je treba pri drenaži v potok upoštevati možne pritoke visečih voda (preseki tanjših vmesnih meljastopeščenih nanosov).
-
Pri temeljenju je treba uporabljati čisto tehnologijo in brezhibno mehanizacijo, da se preprečijo možnosti za onesnaženje podzemnih voda.
-
Med gradnjo mora investitor zagotoviti meritve nihanja podzemne vode vzdolž celotne trase obravnavanega odseka avtoceste. Obstoječo opazovalno mrežo je treba dopolniti s tremi piezometričnimi vrtinami na Čateškem polju in s tremi vrtinami na območju Obrežja.
-
Pri načrtovanju in izvajanju vseh posegov je treba zagotoviti da ne bo prišlo do sprememb kakovosti, dinamike in količin termalne vode, ki se zajema za potrebe Term Čatež.
-
V sklopu ureditev oskrbnih postaj, bencinskega servisa in počivališča je treba načrtovati izvedbo utrjenih površin, ki bodo vodoneprepustne in oljetesne in bodo opremljene z ustreznimi lovilci olj.
-
Pri bencinskih servisih mora biti cevna inštalacija za gorivo položena v neprepustne kinete ali izvedene iz dvostenskih cevi atestiranih za pretakanje naftnih derivatov.
-
Med gradnjo je treba zagotoviti stalen nadzor pristojne službe, ki bo kontrolirala ustreznost izvajanja ukrepov za zaščito podzemne vode.